Najlepša Slovenka iz leta 2012: Bolj ko telo utrujaš, več mu moraš dati nazaj

Nives Orešnik je v otroštvu trenirala gimnastiko in atletiko, posvečala se je hip hopu in jazz baletu, vmes doštudirala slikarstvo in kot kitaristka igrala v dekliški zasedbi Peppermint. Skupaj z Omarjem Naberjem in enojajčno sestro dvojčico Majo je okusila tudi oder Eurosonga. Danes dela kot osebna trenerka, vodi skupinske vadbe in kot vaditeljica sodeluje pri pripravi treningov na spletnih portalih Popolna postava in trainer4me.

Koliko vrat vam je odprl naziv mis Slovenije leta 2012?
Nobenih, vse moraš narediti sam. Sama sem si morala ustvariti ime, za to pa moraš tudi dobro delati. Zdi se mi, da imam dovolj drugih pozitivnih lastnosti kot samo to, da sem nekoč bila mis.

Leta 2012 je bila okronana za mis Slovenije.

 

Študirali ste slikarstvo. Kako se to ujema z delom modela, ki vam je prav tako kot slikarsko ustvarjanje precej blizu?
Glede na to, da v času študija na Akademiji za likovno umetnost zaradi razgibanega urnika nisem imela prav veliko časa oziroma možnosti za bolj redno obliko študentskega dela, sem začela obiskovati kastinge …

Kdo je bil prvi, ki vas je opozoril na to, da ste fotogenični, da imate vse, kar je potrebno, da bi vam uspelo v svetu mode in lepote?
Že od nekdaj so mi ljudje prigovarjali, naj se poskusim v teh vodah. Doma v Mariboru te možnosti nisem imela, priložnost se je ponudila šele v Ljubljani.

V manekenske vode se je podala v času študija na likovni akademiji v Ljubljani. Vse ostalo bi težko usklajevala s študijem, pravi. Foto: Bor Slana

Pa tudi to se ne zgodi kar čez noč. Potrebuješ kar nekaj časa, da si ustvariš book, da si najdeš agencije za casting ali modeling, da kaj posnameš, si nabereš izkušnje, napolniš življenjepis …

Z modellingom sem se začela ukvarjati leta 2011 in je kar lepo steklo. Snemala sem od enkrat do dvakrat mesečno, ravno toliko, da sem zaslužila za sproti.

Sicer pa sem se morala vsega naučiti. Ne gre samo za to, da si lep in dobro izpadeš na fotografiji. Naučiti sem se morala hoditi po modni brvi, pozirati in podobno.

Za katero agencijo ste delali?
Večinoma sem delala sama. Šla sem sicer na nekaj sestankov, a se potem nisem odločila za nobeno agencijo.

Je to dobro ali ne?
Po eni strani je dobro, ker delaš zase in ne plačuješ odstotkov drugim, po drugi strani pa slabo, saj brez agenta težko prideš do največjih agencij.

Sicer pa manekenstvo nikoli ni bilo moja prioriteta, vedno je bilo kot neka spremljevalna dejavnost. Nikoli nisem sanjala o tem, da bi bila svetovno znana manekenka, da bi odšla v tujino in da če mi to ne uspe, se mi bo porušil svet. Ne, nikakor.

Kako visoke so bile vaše ambicije na področju slikarstva?
O slikanju sem sanjala že v vrtcu. Kot nekdanja gimnastičarka in atletinja sem sicer razmišljala tudi o vpisu na Fakulteto za šport, vendar sem se na koncu odločila, da prisluhnem željam srca.

Zavedala sem se, da v slikarstvu zaposlitve verjetno ne bom dobila in da bo slikanje res delo za dušo. Slikarstvo je bilo vedno moja osebna želja. Doma so me pri tej odločitvi podpirali in vedno sem trdila, da se bom že nekako znašla.

 

Nives je tudi diplomirana slikarka in če bo vse po sreči bo letos uresničila sanje o samostojni razstavi. Foto: Bor Slana

 

Kaj je vaša slikarska posebnost?
Portreti. No, zdaj sem se jih nekoliko prenajedla in presedlala na abstrakcijo in tihožitja. To mi je izziv, ker v tem še nisem tako podkovana.

Razmišljate o lastni razstavi?
Da, ideje so. Če si bom lahko vzela bolj prosto poletje, jih bom tudi uresničila.

Kje ustvarjate?
Včasih sem imela atelje v Tobačni v Ljubljani, zdaj pa ustvarjam doma v Besnici in doma v Mariboru.

Kako je bil po slikarskem vložku videti skok v športne vode? Danes delate predvsem kot osebna trenerka …
Začelo se je s plesom. Najprej sem plesala hip hop in jazz balet. Veliko sem preplesala salso, se tako znašla v zumba aerobiki, ki sem jo lahko vodila poleg fakultete.

Opravila sem licenco za skupinsko vadbo, nato dokončala študij in nazadnje osvojila še naziv mis Slovenije. Vse to v letu 2012. Hudo leto je bilo, a hudo v dobrem smislu. Še moj avto je naredil šest tisoč kilometrov (smeh, op. p.).

Osebno trenerstvo in vodenje skupinskih vadb sta zadnji dve leti njena prioriteta. Foto: Bor Slana
 

Potem me je potegnilo in zadnje dve leti je osebno trenerstvo in vodenje skupinskih vadb moja prioriteta. Danes v okviru društva Fit Spirit vodim manjše skupine, od osem do deset žensk, kar pomeni, da vsako dobro poznam, vem, kaj zmore in kako zmore. Poleg tega večina obiskuje tudi individualne ure, kjer se lahko posvetimo izvedbi vaj in podobno. Pomagam pa tudi Mihu Geršiču iz spletnega projekta Popolna postava, po novem sem tudi ena od trenerk na spletni strani trainer4me.

Izvajate tudi vadbo v podjetjih. Kako to poteka?
Tako da med delovnim časom izvajamo pilates. Za kaj več še ni bilo časa. Obstaja pa več možnosti, od delavnic o ozaveščanju zaposlenih, bodisi za ureditev prostora in ureditev malic v službi bodisi za rekreacijo zunaj delovnega časa ali med njim.

Imate ambicije ostati v teh vodah?
Da, morda bom prihodnje leto organizirala vadbe tudi v Ljubljani.

Trenažerjev pri vadbi večinoma ne uporablja, ampak izvaja vaje z lastno težo. Foto: Ana Kovač
 

Samo vadbe?
Da, za zdaj. Ne želim si imeti fitnesa, saj sama trenažerjev ne uporabljam. Tudi v tujini je bolj prisoten trend malih studiev z individualno vadbo in malimi skupinami, brez fitnes naprav.

Pred kratkim ste bili na največjem fitnes sejmu na svetu. Kakšna je njegova prihodnost?
Kaže, da je prihodnost v pilatesu, vadbi za telo in duha (body and mind) in elektrostimulacijo. To pomeni, da vadiš s posebnim jopičem, ki ti stimulira mišice, saj proizvaja impulze za mišično krčenje. S tem mišica naredi več, izkoristek od ene vaje je večji, zato je trening lahko krajši.

Z Nives boste lahko vadili od 2. maja naprej, ko bomo na Sportalu vsak ponedeljek objavili video s treningom, nato pa vas bomo z objavami krajših posnetkov vaj vsak dan znova spomnili nanj. Foto: Ana Kovač

 

Osebni trenerji ste stalno v pogonu. Ali obstaja bojazen, da bi se pretrenirali?
Seveda, s tem imamo voditelji vadbe stalne težave. Ne moremo namreč vsak dan delati osem ur, ampak največ tri. Če preveč delaš, pozabiš na spanje in hrano in to se ti lahko hitro maščuje. Pojavijo se težave z vezmi, hrbtenico, mišični vozli … Bolj ko telo utrujaš, več mu moraš dati nazaj.

Videovadnice z Nives Orešnik si boste lahko prvič ogledali v ponedeljek 2. maja, ko bomo objavili prvi video. Pozneje vas bomo vsak dan v tednu z objavo na Facebooku spomnili na eno od vaj. Da ostanemo v stiku in v pogonu.