Kolesarji končno dobivajo svoje mesto v Ljubljani

Pripelji srečo v službo je eden od pohvalnih projektov, ki bo letos spet skrbel za to, da bo kolesarjev na naših kolesarskih stezah še več. Do letošnjega leta so spodbujali kolesarske trojke oz. kolesarjenje v službo v troje, letos pa h kolesarjenju v službo spodbujajo tudi posameznike. Zakaj se vključiti v ta projekt? Zaradi nagrad, ki jih lahko osvojite ob koncu kampanje.

A že kolesarjenje samo je tista prava nagrada za vsakega posameznika, saj takšna oblika prevoza prinaša srečo in zmanjšuje stres, zato v službo pridemo boljše volje. Če potrebujete še kakšen dodaten razlog, da bi vsako jutro zajahali kolo, smo jih za vas zbrali vsaj pet.

Luka Mladenovič z nasmehom na obrazu pove, da je treba v pomladnih mesecih na križišču na zeleno luč vse pogosteje čakati v koloni. Foto: Bojan Puhek

Včasih že prava gneča

Tudi brez omenjenega projekta, ki bo letos trajal od 16. maja do 10. junija, je v Ljubljani opaziti vse več kolesarjev. To nam je potrdil tudi Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta. "Tisti, ki smo dnevno na kolesarskih stezah, lahko v pomladanskih mesecih opazimo, da je občasno že gneča. V koloni moramo lepo počakati in se voziti malce počasneje (smeh). Tudi pozimi nas je kolesarjev čedalje več, včasih si morda na poti srečal dva."

Pobude za obnove kolesarskih stez dobrodošle

Več kolesarjev seveda pomeni tudi večjo željo in potrebo po izboljšavah kolesarskih stez po Ljubljani. Te lahko pomagajo "popravljati" kar kolesarji sami s svojimi predlogi črnih točk. "Ljubljanska kolesarska mreža zbira črne točke, ki jih Mestna občina Ljubljana (MOL) odstranjuje in izboljšuje. Te predlogi se zbirajo tudi na www.ljubljana.si, in sicer pod sekcijo Pobude meščanov. Mislim, da sistem deluje zelo dobro," je pojasnil Mladenovič in s tem pozval vse kolesarje, naj dajo svoje predloge, saj oni najbolje vedo, kje so nevarne steze.

Vse predlagane črne točke obravnavajo z vso resnostjo, pojasnjuje Vita Kontić z MOL. "Ravnokar smo odpravili črno točko med Kržičevo ulico in Dunajsko, septembra pa načrtujemo odpravo vsaj štirih."

Vita Kontić pravi, da se MOL trudi vse bolj spodbujati kolesarjenje v prestolnici. Foto: Bojan Puhek

Kaj pa obnova kolesarskih stez, ki so na nekaterih mestih že prav pošteno luknjaste? "Tudi to je vključeno med črne točke, dotrajano infrastrukturo je treba obnavljati," dodaja Kontićeva in razlaga, da se ob pregledu cest vedno vključi tudi pregled kolesarskih stez. "Tako se potem tudi obnova kolesarskih stez vključi v načrt celotne obnove. Je pa vse odvisno od projektov," je še pojasnila in dodala: "Če na primer vemo, da bomo v prihodnjem letu prenavljali določeno cesto, je nesmiselno že zdaj kopati in prenavljati samo kolesarsko stezo."

MOL še naprej na strani kolesarjev

Sicer pa Mestna občina Ljubljana za dobrobit kolesarjev skrbi še na druge načine. Eden najvidnejših je seveda ljubljanski kolesarski sistem BicikeLJ, ki je zelo priljubljen. Od rojstva sistema leta 2011 so zaznali že 3,3 milijona voženj, letos in v prihodnjem letu pa načrtujejo postavitev še 20 novih postajališč. "Predvsem na obrobju Ljubljane, saj želimo s tem spodbuditi ljudi, da avtomobile pustijo na obrobju mesta in se v službo pripeljejo s kolesom," pravi sogovornica z MOL.

Foto: Bojan Puhek

Tisti, ki se naokrog najraje vozijo s svojim dvokolesnikom in sistema BicikeLJ ne uporabljajo, pa redno dobivajo nova stojala, zadnje čase predvsem na ulicah v središču Ljubljane, na stičnih točkah, s čimer hočejo ohraniti peš cono. "Kolesarje hočemo spodbuditi, da kolesa pustijo zunaj peš cone in se raje sprehodijo, saj želimo ohraniti sožitje med pešci in kolesarji. Vemo, da je v peš conah pešec kralj, kar mora kolesar upoštevati."

Čelade? Najprej za voznike avtomobilov.

Pogovor o kolesarjih vedno nanese tudi na zaščitne čelade, o čemer smo govorili z Mladenovičem z Urbanističnega inštituta, ki meni, da je trenuten sistem pri nas optimalen. "Čelada je obvezna za otroke do 15. leta, za preostale se priporoča, ni pa obvezna," pojasnjuje. Kot primer, da obvezna uporaba čelade za vse ni najboljša rešitev, navaja Avstralijo, kjer so uvedli uporabo čelad, a je kolesarjenje zaradi tega upadlo.

Ljubljanska kolesarska mreža redno beleži lokacije črnih točk in jih predaja MOL. Foto: Bojan Puhek

"Če zahtevaš čelado, sporočaš, da je kolesarjenje nevarno, zato si to ljudje tako razlagajo. Zanimivo je, da statistike kažejo, da so poškodbe glave najpogostejše v avtomobilu, ne na kolesu. Pacienti s poškodbami glave so večinoma vozniki avtomobilov, torej bi bilo smiselno uvesti čelade tudi za voznike avtomobilov, preden jih za kolesarje," meni Mladenovič.

Če želite biti letos del projekta Pripelji srečo v službo, se lahko registrirate na njihovi strani, ob koncu kampanje pa boste izvedeli, ali ste s tem osvojili še kakšno nagrado. Obljubljajo manjše atraktivne nagrade in vrednostne bone za nakup kolesa.