Ketonska dieta (1.del)

Ketogena ali ketonska dieta, kot jo športniki radi poimenujejo, je način prehrane z visoko vsebnostjo maščob, nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in ustreznim beljakovinskim vnosom. V zdravstvene namene se jo uporablja pri lajšanju ali celo zdravljenju trdovratne epilepsije ter ob določenih metabolnih motnjah: pomanjkanju piruvatne dehidrogenaze (PDH) in pomanjkanju transporterja za glukozo (GLUT1). Športniki (predvsem bodibilderji) jo radi uporabljajo kot način za izgubljanje telesne maščobe. Ker je jedilnik sestavljen praktično brez ogljikovih hidratov, je lahko upoštevanje le tega precej težavno.

Dieta simulira večino metaboličnih efektov, ki jih povzroča stradanje oz. postenje

Krvni sladkor začne padati Med stradanjem telo prvo porabi zaloge glukoze in glikogena iz jeter, nato začne izkoriščati maščobne kisline iz maščobe, shranjene v maščobnem tkivu. Ko zaloge glukoze do konca poidejo, krvni sladkor začne padati. To služi kot signal telesu, da pospeši razgradnjo maščob in začne z razgradnjo aminokislin iz mišic z namenom pridobitve glukoze (glukoneogeneza). Rdeče krvne celice potrebujejo za svoj obstoj energijo v obliki glukoze, pa tudi celice centralnega živčnega sistema in možganske celice imajo raje energijo v obliki glukoze kot pa v obliki ketonskih teles. Med stradanjem se poveča proizvodnja ketonskih teles v jetrnih celicah kot posledica večjega kopičenja acetil-CoA (zaradi glukoneogeneze poteka Krebsov cikel počasneje). Del možganov lahko ketonska telesa uporablja kot alternativni vir energije, če ni prisotne glukoze. Še vedno pa obstajajo področja v možganih, ki so odvisna le od glukoze, zato telo porablja aminokisline in glicerol iz maščobnih kislin za tvorbo le-te v procesu, imenovanem glukoneogeneza.

Kako dieta pravzaprav poteka in na kaj moramo biti še posebej pozorni, pa v naslednjem prispevku.