Kako sta se našla Ljubljančan in Pot ob žici

Tomaž Alauf je 37-letni Ljubljančan s posebno strastjo: zbira vse, kar je kakorkoli povezano s tradicionalnim pohodom Pot ob žici, ki so ga ljubljanski "vrtičkarji" krstili že danes.

Pohod Pot ob žici že tradicionalno poteka ob koncu tedna, ki je najbližje 9. maju – dnevu, ki zaznamuje osvoboditev Ljubljane in dan miru (nekoč zmage) –, in na pot po skoraj 35 kilometrov dolgi poti Spominov in tovarištva zvabi več kot 30 tisoč ljudi. Alauf ima doma že več kot dva tisoč predmetov, če bi njegovi zbirki tudi vi želeli odstopili kakšnega, bi vam bil hvaležen.

S tradicijo zbiranje začel že dedek

Spominke, povezane s tradicionalnim pohodom Pot ob žici, ki bo letos na sporedu že 58., je začel zbirati že Tomažev dedek. "Bil je udeleženec pohoda in spomnim se, da je spominske značke, ki jih je tam dobil, doma vedno 'pikal' v steno in to me je pritegnilo," se spominja Alauf, ki je tudi sam začel intenzivno zbirati spominke, še posebej po letu 2003, ko sta z dekletom Jernejo opravila svoj prvi 30-kilometrski pohod po poteh okupirane Ljubljane. Pohod je danes del njunega vsakoletnega rituala.

Športna plat Pohoda ob žici

Sam pravi, da se pri zbiranju ne osredotoča toliko na zgodovinsko-politični vidik – pohod je speljan po trasi, kjer je v času 2. svetovne vojne stala žičnata ograja italijanskih, pozneje pa nemških okupatorjev in je zato dobila ime Pot ob žici –, čeprav mu tudi ta plat zgodovine ni neznana, temveč ga pohod zanima zgolj s športne plati.

Pa čeprav je sila ponosen na dejstvo, da je del žice, ki je v času vojne vihre obdajala Ljubljano, pristal v betonskih ploščah njihove hiše namesto armiranega železa, podobno pa velja tudi za živo mejo, ki obdaja njihovo stanovanjsko hišo.

Dva tisoč razstavnih predmetov

Do zdaj se je v zbirki Tomaža Alaufa znašlo že več kot dva tisoč predmetov, med njimi prevladujejo plakete, značke, medalje, fotografije – tudi takšne, ki jih krasijo avtogrami portretirancev, ki jim dajejo še posebno zgodovinsko vrednost –, pa vse do srečk denarne loterije, ki so se tradicionalno prodajale v času majskega pohoda in impozantne makete okupirane Ljubljane, ki jo je Alauf izdelal sam. Dodatno težo ji daje še dejstvo, da je žica, napeta okrog stebrov na maketi, prav tista, ki je med letoma 1942 in 1945, natanko 1170 dni, obdajala našo prestolnico.

Sanja o javnem prostoru za ogled spomin(k)ov

Predmete običajno hrani v škatlah in zabojih, v dneh pred že 58. pohodom ob žici pa jih je razstavil v kletnem prostoru stanovanjske hiše v Mostah, kjer si jih je ogledala tudi naša ekipa. Zbiratelj sodeluje tudi z Mestnim muzejem Ljubljana, ki sicer hrani izjemno zbirko predmetov, povezanih s pohodom, a je po mnenju Alaufa žal skrita pred očmi javnosti. "Predmeti so shranjeni v depojih in niso na ogled," pojasni Alauf, ki sanja o javnem prostoru, kjer bi si njegove razstavne predmete lahko ogledale množice. "Namen zbiranja ni, da bi jih videl samo jaz, rad bi, da jih vidijo tudi drugi."

Pri zbiranju spominov in spominkov so mu na pomoč priskočili od blizu in daleč. "Mislim, da sem v Sloveniji med redkimi, če ne celo edini, ki zbiram predmete, povezane s pohodom Pot ob žici. Ker sem tudi numizmatik, imam med zbiratelji ogromno poznanstev, in vsi vedo, kaj zbiram, in tako točno vedo, na koga naj se obrnejo, če se kje najde kakšen predmet, povezan s tem pohodom," pravi Alauf, ki se zaveda, da je velik del tovrstne zgodovine po letu 1990 in spremembi političnega režima pristal na odpadu in je za zanamce izgubljen.

Alauf je danes najbolj ponosen na, kot pravi sam, banalni spominek, in sicer srečko denarne loterije, preprost listič, ki ga je nekdo ohranil skoraj po čudežu. Če bi srečka dobila nagrado, bi jo verjetno izročil organizatorjem, takšne brez dobitka pa se najraje po hitrem postopku znebimo. Verjetno je šlo res za sentimentalno noto, pravi.

Posebej dragocena mu je tudi fotografija, na kateri je upodobljena prva zmagovalna petorka z avtogrami treh akterjev iz leta 1957. Med njimi je tudi 78-letni Anton Majcen, ki se je udeležil vseh 57 pohodov, letos pa namerava v trojki z imenom Treh generacij nastopiti skupaj s sinom in vnukinjo.

Dveh tekačev iz zmagovalne petorke Alaufu žal ni uspelo srečati. Rafael Klančar živi v Nemčiji, peti, Lojze Tratnik, državni prvak v preskakovanju ovir, pa je žal dve leti po zmagi na Teku petork umrl. Po spletu nesrečnih okoliščin ga je namreč leta 1959 med treningom teka čez ovire v gozdu ustrelil gozdar.