Kako pa vi gledate na ples ob drogu? #izArhiva

V oddaji Dan. ste si lahko ogledali prispevek o plesu ob drogu, prispevek o bosonogem flamenku in zgodbo fanta, ki pleše na vozičku. Studio sta obiskala plesalca salse, na obisk pa je prišla tudi Lia Lačen, svetovna prvakinja v solo hip hopu.

Tina Perko je mlada, izredno komunikativna in prepričljiva sogovornica. Pred leti je večino dneva preživela v fitnesih, kjer si je s prostimi utežmi in napravami za oblikovanje telesa klesala telo, pred štirimi leti pa jo je povsem prevzel ples ob drogu. Danes je samostojna podjetnica, inštruktorica plesa ob drogu, lastnica plesnega studia Mademoiselle in organizatorka mednarodnega dogodka The Art Of Pole Dance Slovenia 2014. Čeprav je ples ob drogu v Sloveniji prisoten že šest let, Tina ugotavlja, da še zdaleč ni družbeno sprejet.

Pogovarjali smo se o predsodkih, ki ples ob drogu spremljajo že vse od njegovih začetkov, o opremi, ki jo nosijo plesalke, o tem, zakaj je ravno takšna, kot je, in o pozitivnih plateh tega športa. Da, športa.

Je plesni studio Mademoiselle prvi ali celo edini plesni studio v Sloveniji, kjer se je mogoče naučiti mojstrovin plesa ob drogu?

Res je prvi, ki se je začel ukvarjati s plesom ob drogu, se je pa v tem času odprlo že kar nekaj drugih studiev, ki se ukvarjajo s tem. Poleg tega obstaja še nekaj centrov, kjer je ples ob drogu ena od plesnih zvrsti, ki jih ponujajo.

Vaš plesni studio se je odprl leta 2009. Kakšen je bil takrat odziv, če ga primerjate z zdajšnjim?

Studio je odprla druga lastnica, jaz pa sem ga prevzela maja lani, kar pomeni, da sem tukaj eno sezono.

Pa bi se dalo primerjati zanimanje zanj prej in zdaj oziroma sprejetost?

Na začetku je bilo vse skupaj precej skrito. To pomeni, da je bila tudi spletna stran izdelana tako, da so jo našli le tisti, ki jih je ta stvar zelo zanimala, drugi pa ne. Reklama je šla bolj od ust do ust.

Kje na svetu je ples ob drogu družbeno najbolje sprejet? Kje se ob pogledu nanj ne zardeva, nasmiha in ne daje opazk na račun plesalk?

Kar zadeva samo ponudbo in sprejemanje plesa, je daleč najbolj napredna Avstralija, medtem ko je bila na Češkem odprta prva plesna šola plesa ob drogu. To je edina država, kjer je ples sprejela tudi država.

Kaj to pomeni?

Da država na ples dejansko gleda kot na športno disciplino oziroma da ga odobrava.

Kaj se dogaja s prizadevanji, da bi ples ob drogu sprejeli v družino olimpijskih športov?

Obstajajo prizadevanja, da bi ples ob drogu leta 2016 sprejeli kot olimpijsko disciplino. To ni nemogoče, obstaja že vrsta tekmovanj in prvenstev v plesu ob drogu. Tekmujejo tudi deklice, celo desetletne že.

Omenili ste olimpijsko družino. Ali to pomeni, da je ples na drogu za zdaj vsaj del svetovnih iger, ki so nekakšna alternativa olimpijskim?

Ne, mislim, da ne in da je treba pred temo še ogromno postoriti. Postaviti pravila in določila, šele nato bo šel osnutek lahko naprej v obravnavo.

Ali ste v stikih s Plesno zvezo Slovenije?

Ne. V Sloveniji se na tem področju žal ne dogaja kaj dosti. Trenutno je to pač ples ob drogu.

Ples ob drogu od nekdaj spremljajo številni predsodki. Jih je v Sloveniji že kaj manj, je ples ob drogu med Slovenci že bolje sprejet?

Še vedno ne. Je pa mogoče opaziti manjši napredek. Nekateri so že precej bolj ozaveščeni kot pred leti in vidijo, da so predsodki povsem neupravičeni. Seveda pa ples ob drogu še vedno ni družbeno sprejet.

Tudi pri tečajnicah opažamo, da še vedno skrivajo, da trenirajo ples ob drogu. Tega si ne upajo povedati niti staršem ali bližnjim, ker se bojijo, kašen bo njihov odziv.

Na kašen odziv ste naleteli sami, ko ste povedali, s čim se ukvarjate?

S tem nisem imela nobenih težav. Tisti, ki me poznajo, so to lepo sprejeli.

Kako so to komentirali?

Če si se v tem našla, izvoli (smeh, op. a.).

Kje ste se sploh srečali s plesom ob drogu?

Leta 2011 sem si v zabaviščnem parku Arena v BTC ogledala tekmovanje The Art od Pole. Takrat sem sploh prvič videla, kaj to pomeni. Seveda je bil pomemben dejavnik, da je bila v Ljubljani tudi Marion Crampe, ki je postala prava ikona plesa ob drogu. Novembra letos jo bomo z veseljem povabili na tekmovanje, ki bo znova v ljubljanskem klubu Cirkus. Marion je iz plesa ob drogu naredila pravo umetnost.

Kakšno je sicer zanimanje med Slovenkami?

Rekla bi, da se povečuje. Bolj ko ga skušamo približati ljudem in ga prikazati kot šport, kot plesno disciplino, nekaj, s čimer lahko oblikujejo postavo, nekaj, kar jim omogoča, da se izražajo in najdejo, nekaj, kar pomeni drugačen način vadbe, več jih pride in poskusi. Nad plesom se navdušijo in ostanejo.

Ko pridejo prvič k vam, je verjetno veliko hihitanja in rdečice.

Da, na začetku je res nekoliko nelagodno. Nov prostor, novi ljudje, nova vadba, pa še v kratkih hlačah morajo biti in pred ogledalom. Se pa trudim, da skozi uro vse skupaj obrnem na zabavno stran, in tako se dekleta počasi sprostijo.

Dlje ko hodijo na ples ob drogu, bolje se pri tem počutijo. Nekatere hodijo samo zaradi družbe, lahko pa rečem, da vse, ki obiskujejo ples ob drogu, zvečer dobre volje odhajajo domov.

Počutijo se sproščeno, zavedajo se, da so nekaj naredile zase, pa še nekaj novih modric so pridobile (smeh, op. a.).

Omenjate modrice, zato bom vprašala nekoliko drugače. Kaj še, poleg njih, pridobijo z vadbo plesa ob drogu? Kaj se s tem plesom najbolj krepi?

Več je stvari. Ker pri plesu ob drogu delujejo vse mišice, se jim oblikuje telo. Na drogu delajo mišice od trebuha navzgor, medtem ko za lepšo zadnjico in stegna poskrbimo z dodatnimi vajami za moč. Poleg tega je precej plesnih elementov, ki zahtevajo, da se giblje tudi spodnji del telesa. Pri projektu Oblikuj si postavo s plesom ob drogu smo izračunali, da na vsaki vadbi izgubimo približno 400 kalorij. No, to je še ena pozitivna plat tega plesa.

Pomembno je tudi to, da se dekletom in ženam izboljša samopodoba. Nekako so v to prisiljene. Ker se morajo ves čas gledati v ogledalu, že zato, da se prepričajo, ali pravilno izvajajo plesne elemente, se začnejo soočati same s sabo, kar pomeni, da se začnejo sprejemati take, kot so.

Kilogramček gor ali dol, celulit sem ali tja, ženske imamo velikokrat popačeno podobo o sebi. Ko se vidijo v ogledalu in jim uspe kak zahteven element, so nad tem navdušene in razumljivo začenjajo dobivati pozitivne občutke. Ne glede na to, kako težko je bilo, so prebile led.

Verjetno pa k vam ne hodijo same manekenke.

Ah, kje pa, vse tipe postav najdete pri nas, pa tudi starosti. Od 18 do 50 let. Od študentk do mamic, uspešnih poslovnih žensk …

Pa veste, zakaj hodijo na ples ob drogu? Se pogovarjate o tem?

Nekatere začnejo iz radovednosti, nekatere zato, ker se jim tak način vadbe zdi zanimiv. Ko enkrat poskusijo, jih kar hitro zasvoji.

Po prvi vadbi pa domov odhajajo v modricah?

Haha, po prvi še ne, po tretji pa že. Na prvi uri se spoznajo z držo, hojo okrog droga, skratka z osnovnimi elementi, potem pa počasi na vrsto pridejo tudi obrati. Kako hitro, je odvisno od skupine, dojemljivosti in motorike telesa.

Si je katera od vaših učenk že kupila drog?

Že.

Kakšne so cene?

Trenutno tega ne vem.

Koliko je poškodb, morda celo padcev z droga? Videti je precej nevarno. Nekaj, kar bi najbolje uspevalo telovadkam.

Mislim, da je nevarnosti toliko kot pri drugih športih. Pod drogom imamo za vsak primer blazine, poleg tega je pri učenju težjih elementov, obračanju na glavo in podobno, vedno prisoten inštruktor, ki učenke vodi od enega elementa do drugega.

Tiste, ki so bolj izkušene, se pazijo med seboj. Nekatere so že toliko vešče, da si znajo pomagati med seboj.

Je pomembno, da ima plesalka oziroma učenka predznanje, morda iz plesa, gimnastike?

Vsako predznanje je sicer dobrodošlo, ni pa obvezno. Vsak lahko začne, če si tega želi. Potrebna je le motivacija.

Kakšno ozadje imate vi? Plesno?

Plesnega ne, sem pa štiri leta kar precej časa preživela v fitnesih. Delala sem s prostimi utežmi, na napravah za grajenje mišic in oblikovanje postave sem bila sama svoj poskusni zajček.

Pri plesu ob drogu mi je bilo zanimivo to, da vse, kar počneš, počneš z lastno težo, ples pa je dodatek, ki mi je izziv.

Kaj ste sicer po izobrazbi?

Organizator gostinskih del.

Pa ste se s tem kdaj ukvarjali?

Sem, dokler se nisem našla drugje (nasmešek, op. a.).

Ples ob drogu običajno povezujemo s precej izzivalno glasbo. V vašem studiu je slišatu tudi precej bolj umirjeno. Kakšna običajno spada zraven?

Izbor glasbe je povsem prepuščen posamezniku. Ko sestavljaš koreografijo, jo pač oblikuješ po svojem okusu in dodaš glasbo, ki ti najbolj ustreza.

Anastasia Sokolova, gostja lanskega Art of Pole dance Slovenija:

Prej ste omenili Marion Crampe. Ta na fotografijah deluje kot kakšna balerina, izbrala pa je bolj umetniško smer. Potem sta tu še športna in nočna, je tako?

Ne, nočna ne spada zraven. Razlika je v tem, da mi ples ob drogu treniramo. Določena dekleta s tem plesom nastopajo in tekmujejo, poudarek je torej na tekmovalnosti, tako kot na primer pri standardnih in latinskoameriških plesih. Naš ples ob drogu nikakor ni primerljiv z nočnim plesom ob drogu. Pri nas se izobražuje, nadgrajuje.

Morate pa priznati, da ti plesi z izredno visokimi petami, ki jih imate v studiu, nekako ne spadajo v ta športni koncept.

Spadajo. Ti čevlji so za vse tiste, ki se v njih dobro počutijo. Gre za umetnost. Na Hrvaškem imajo na primer predstave ob drogu, tako imenovane Pole Theatre, kjer je v ospredju umetniški del. Ta se lahko izraža z obleko, čevlji in drugimi dodatki, s katerimi pripoveduješ neko zgodbo.

Pri tekmovanjih je seveda drugače, tam je precej nekih omejitev.

Kakšnih?

Ena glavnih omejitev so oblačila. Na tekmovanjih ne smemo uporabljati nobenih pripomočkov, ki pomagajo pri oprijemu, na primer rokavic, gležnjarjev ali škornjev.

Nisem še poskusila, a prej bi rekla, da imajo čevlji z visokimi petami na drogu ravno nasprotni učinek.

Res so v veliko pomoč. Prepovedana so tudi oblačila, ki imajo našitke iz skaja za boljši oprijem.

Vse to je seveda pri šovu dovoljeno. Takrat je to predstava, enako, kot če greste na balet.

Prej ste omenili, da še niso iznašli tkanine, ki bi nadomestila kožo. To pomeni, da se droga vedno oprimete z golimi nogami?

Da. Pri športnih tekmovanjih imamo točno določene zahteve. Obvezne so kratke hlače in top z odprtinami nad bokom, ki pomagajo, da se telo lepo oprime droga. Brez dotika s kožo bi težko kaj počeli z drogom.

Morda veste, kakšno nosilnost ima tak drog?

V profesionalnih plesnih studiih kar precej. Sile so tu precejšnje. Najboljše plesalke počnejo vse mogoče. Precej je skokov oziroma spustov.

Kaj pa fantje? Ste jih že dočakali v svojem studiu?

Mislim, da v Sloveniji še nismo tako daleč. Nekaj je nekdanjih akrobatov, ki na drogu počnejo nore stvari, nimamo pa pravih plesalcev ob drogu.

Imamo pa kandidate za olimpijske igre, če jih bo treba v kratkem nabrati?

Moramo jih še oblikovati, a še prej se moramo znebiti predsodkov (smeh, op. a.).

Plesalka Mateja iz plesnega studia Mademoiselle:

In kdaj bo to?

Ko bo družba na ples ob drogu začela gledati kot na šport ali umetniško izražanje.

Če bi jazz plesalke, baletke ali kdorkoli iz teh plesnih disciplin začel pri plesu uporabljati drog, obiskovati različna tekmovanja, bi ljudje začeli razmišljati drugače.

Je pa za nekega laika precej drugače, če ob drogu pleše plesalka v usnjeni opravi ali telovadni opremi. Kaj vi menite o tem?

To je sicer res, a tu gre za svobodo izražanja. Pustimo vsakomur, da se izraža tako, kot si želi. V tem ni nič slabega. Prav nobenega razloga ne vidim, da bi se plesa ob drogu morali sramovati.