Ponedeljek, 16. 12. 2013, 9.12
1 leto, 10 mesecev
Kaj prinašajo meritve iz športnovzgojnega kartona?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Pred kratkim dokončana analiza podatkov iz merjenja za Športnovzgojni karton za šolsko leto 2012/2013 končno kaže pozitiven trend. Za mišjo dlako, pa vendar. Iz meritev se da sklepati marsikaj.
"Letos je bolje kot lani. Trend, ki je v zadnjih dveh letih kazal znake stagnacije, se je letos obrnil navzgor, pri čemer je bolj izrazit pri dekletih kot pri fantih," poudarja Janko Strel, eden od avtorjev raziskave SLO-fit, Športnovzgojni karton.
Strel razloge za rahlo pozitiven trend vidi v številnih ukrepih, ki so po dolgih letih končno obrodili sadove. "Ljudje so se streznili, desetletno 'vpitje' je očitno zaleglo. Dvig krivulje pripisujem več dejavnikom, od ukrepov ministrstva za šolstvo in šport, ki so bili sproženi konec leta 2009, do projekta Zdrav življenjski slog (ZŽS), v katerega se je vključilo skoraj 30.000 otrok, ki so vsak teden deležni dodatnih dveh ur telesne vzgoje, kar je spodbudilo tudi nekatere druge interesne dejavnosti na šolah.
Projekt ZŽS je sprožil še en trend, kar 50 odstotkov otrok, vključenih v ZŽS, se je pozneje vključilo v športna društva, kar pomeni spet dve dodatni šolski uri športa tedensko. Vsa ta informiranost, ki jo permanentno izvajamo, je sprožila odziv pri starših, strokovni kader je začel odpirati zasebno športno prakso, namenjeno predvsem vadbi otrok, mlajših od 10 let. Tudi za dojenčke, kar je še posebej pomembno. Pozitivni so tudi premiki v okviru šolske prehrane, ki je bolj celostna, opažamo, da debelost ne narašča več tako strmo kot pred leti," je Strel nanizal nekaj dejavnikov, ki so končno privedli do zasuka rezultatske krivulje, ki pa je še vedno svetlobna leta daleč za rezultati, kakršnim smo bili priča v devetdesetih letih.
Kritična Zasavje in Pomurje, na vrhu lestvice regije s športno tradicijo
Avtorji analize med drugim tudi ugotavljajo, da so se letos nekoliko povečale razlike pri regijah, pri čemer sta se na spodnji poziciji telesno najmanj zmogljivih otrok in mladine utrdila Zasavje in Pomurje, kar ugotavlja tudi analiza rezultatov projekta Zdrav življenjski slog. "Tam imajo športne zadeve zastonj, pa jih ne izkoriščajo," je kritičen Strel.
Stanje na prvih mestih ostaja nespremenjeno. Telesno najzmogljivejši otroci in mladina prihajajo iz regij z dobro športno tradicijo, kot so Gorenjska, Koroška, Goriška in Posavje.
"Približuje se jim tudi Osrednja Slovenija, medtem ko je geografska veriga Štajerska, Savinjska in Pomurje kar spodobno pod povprečjem. Pravzaprav je vsa diagonala od Kopra do Murske Sobote šibkejša," pojasnjuje Strel, ki ocenjuje, da je sodelovanju v projektu ŠVK izvrstno v osnovnih šolah (vključenih je kar 95 % otrok) in gimnazijah (okrog 80 odstotkov), izjemno slabo pa pri poklicnih šolah. "
Tu smo letos padli pod polovico vključenih dijakov, kar je dovolj zgovoren podatek o tem, da je v funkciji teh šol marsikaj narobe. Od slabših pogojev za izvedbo športne vzgoje, klime v razredih, problemov z disciplino, učitelji zelo težko vodijo proces športne vzgoje, težko je vzpostaviti nek kakovosten učni režim. Dijaki v poklicnih srednjih šolah so vključeni v športe, kjer je užitek hipen, kot je na primer nogomet. Tudi če ga ne znajo pravilno igrati, nabijajo žogo, večjega učinka na gibalno zmogljivost pa to ne prinaša. Če bi se ukvarjali z atletiko ali gimnastiko, bi morali precej bolj garati," ugotavlja dolgoletni sodelavec projekta ŠVK Strel.
Ste vedeli, da lahko zahtevate vpogled v športni karton vašega otroka?
Strel kot eno od pomanjkljivost projekta ŠVK, ki se v Sloveniji izvaja že 27 let, navaja prenizko stopnjo obveščenosti, tako staršev kot tudi učiteljev.
"Ugotavljamo, da učitelji starše premalo obveščajo o teh rezultatih, starši pa se po drugi strani premalo zanimajo zanje," opozarja Strel, kar je po svoje nenavadno, glede na to, da so predavanja o izsledkih iz kartona praviloma zelo dobro obiskana, tako s strani učiteljev kot tudi staršev.
"Učitelji bi morali otrokom karton izročiti v pregled, ti pa potem naprej staršem, da bi bili ti seznanjeni z gibalno zmogljivostjo svojega otroka. Tega bi moralo biti bistveno več, kar bi privedlo tudi do boljšega učinka," je prepričan Strel, ki meni, da bi bil izplen VŠK še boljši, če bi bilo testiranje obvezno za vse otroke, medtem ko je danes odločitev o soglasju prepuščena staršev. "Bolje bi bilo, če bi bilo testiranje obvezno za vse, kajti kaj lahko se zgodi, da so prav tisti otroci, ki imajo največ težav v razvoju in so najbolj potrebni pomoči, spregledani," pojasnjuje Strel, ki skupaj z avtorji analize v poročilu izpostavlja željo po izdelavi spletnega okolja z ustrezno zaščito, ki bi posamezniku omogočalo dostop do njegovih podatkov kadarkoli in s kateregakoli računalnika.
V okviru meritev za športnovzgojni karton se izvaja 11 meritev, od tega so tri telesne. Strel na podlagi izkušenj opaža, da je kombinacij meritev, toliko, kolikor je ljudi, poleg tega je možno na podlagi meritev izdelati oceno otroka oziroma poiskati razloge za otrokovo vedenje. "Če vidimo posameznika, ki mu pravimo, da je razgrajen, lahko hitreje kot psiholog ugotovimo, kaj je z njim narobe. Pri gibalnem aparatu je namreč to hitro zmerjeno in ovrednoteno," zagotavlja Strel.
Kaj pomenijo meritve iz ŠV kartona?
Predklon – pri predklonu se meri gibljivost. Ta se od 1. leta naprej vztrajno slabša, v primeru, da v tej smeri ne ukrepamo. Strel vzroke za zmanjšano gibljivost išče v permisivni vzgoji. "Vse vaje za večjo gibljivost vsebujejo nekaj bolečine. Tudi če gre za vaje z amplitudo ali streching, gre za prisotnost delne bolečine, ki se ji želimo izogniti. Razlog je v permisivnosti, saj nič ne sme biti ne težko in ne boleče. Problem z gibljivostjo se dogaja v vsej populaciji, ki se ji obetajo velike težave s sklepi. Že zdaj je ena tretjina obiskov pri zdravniku na račun gibal; sklepov in mišic," opozarja Strel.
Dotikanje plošče z roko ali po domače tapkanje – gre za izmero gibalne informiranosti, ki je najbližje povezano s kognitivnimi sposobnostmi oziroma pametjo.
Vesa v zgibi – je generator mišične moči ramenskega obroča, ki je zelo pomembna za držo telesa. Če imam dovolj moči, lahko vzdržujem pokončno držo.
Dviganje trupa – ni ravno najboljši test za izmero trebušne muskulature, priznava Strel, a kaj boljšega, ki bi bilo uporabno tudi v praksi, še niso iznašli.
Poligon nazaj – "je sicer najbolj neumen test od vseh, vendar deluje in nam daje občutek globalne koordinacije," zagotavlja Strel. Ali v laičnem jeziku, če ste bili dobri v poligonu nazaj, ste dobri tudi v orientaciji v prostoru.
Skok v daljino z mesta – kaže na eksplozivno moč, da pa se tudi razbrati, ali ima otrok potencial, da bi se usmeril v neko športno zvrst, medtem ko kakšne posebne vrednosti za vsakdanji način življenja Strel v njem ne vidi. "Gre za to, koliko se lahko otrok angažira v najkrajši časovni enoti."
Tek na 60 metrov – pri šprintu je zgodba podobna kot pri skoku v daljino z mesta. "Če se ti dve meritvi pokrijeta v pozitivni smeri, potem je to res lepa celota. Zanimivo pri tem pa je, da raziskave kažejo, da otroci, ki imajo skok v daljino z mesto in tek na 60 metrov nadpovprečen, preostalo pa bolj povprečno ali podpovprečno, običajno spadajo med najbolj težavne otroke. "Ti v kratkem času dajo od sebe izjemne rezultate, nimajo pa nobene vzdržljivosti, pade jim motiv in zgodbe je hitro konec," poudarja Janko Strel.
