Zveza velikih, ki je razburkala športno morje še pred svojim nastankom

Nove strukture se vzpostavljajo tedaj, ko nastane potreba po njih ali ko je zadovoljstvo z delovanjem obstoječih majhno ali nično. Vsaj v nekaterih elementih ima šesterica panožnih zvez – nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska, atletska in smučarska – drugačne poglede od Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki je načeloma ravno to: združenje zvez. Zato so staknile glave skupaj s ciljem, da bodo lahko bolje uveljavljale svoje interese ter da bo njihov glas bolj slišen in slišan.

Zveza velikih športnih zvez – Za šport, ki imajo pod svojim okriljem več kot tri četrtine slovenskih športnikov, uradno sploh še ni bila ustanovljena, a njeno formiranje že precej odmeva. Po eni strani z odobravanjem, po drugi z nasprotovanjem. Sploh pa ni nujno, da bo šesterica v takšni podobi tudi ostala, saj so si na Atletski zvezi Slovenije vzeli še nekaj časa za razmislek. O članstvu pa bo odločalo njeno vodstvo.

Povezale so jih težave

"Smo zveze z nekaterimi problematikami, za katere smo ugotovili, da so nam skupne. Naj bo to infrastruktura, organizacija velikih športnih dogodkov, veliko število klubov, članstvo, financiranje … Kup področij je, za katera vidimo, da so pomanjkljivo urejena," meni predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar.

Nove zveze ne vidi kot konkurenco nobeni slovenski športni strukturi in dodaja, da izmenjava stališč ni nič slabega: "Vsi se strinjamo, da je šport za Slovenijo zelo pomemben, preprosto smo se začeli pogovarjati, ali je treba še kaj narediti, ali lahko nekaj, kar nam je skupnega, poženemo naprej."

Razdeljeni postali enotn(ejš)i

Delitve v Sloveniji niso moderne, temveč (žal) tradicionalne. Ena v športu, še bolj v športni politiki, najbolj zakoreninjenih je na individualne in kolektivne športe. A težave so (bile) očitno dovolj velike, da so jih lahko presegli.

"Za seboj imamo ogromno vrhunskih športnikov, ki so najvišje kategorizirani, organiziramo prireditve, na katere hodijo vsi. Od politike do gospodarstvenikov … To nas združuje. In namen je, da se ob tem tudi povezujemo," zatrjuje prvi mož Hokejske zveze Slovenije Matjaž Rakovec.

Obenem poudarja, da zveze seveda ne nameravajo izstopiti iz OKS, a se nikakor ne strinjajo z vsemi njegovimi stališči. Na primer s pogledom na možnost pitja alkohola na športnih prireditvah, kar bi nekaterim klubom lahko malce poglobilo žep.

Eden od žuljev, ki pestijo kolektivne športe, je tudi porazdeljenost štipendij, zaposlitev v javni upravi, na sploh pogled, da so ekipni športi tržno zanimivejši in lahko bolj sami poskrbijo zase. Zvezo velikih zvez Rakovec vidi kot nekakšno konkurenco OKS: "Zavzemali se bomo za to, da bodo štipendije enakopravno razdeljene tudi med kolektivne športnike. Mnogi namreč mislijo, da so kar vsi kolektivni športniki plačani kot Anže Kopitar in Goran Dragić. Vemo, da ni tako. Konkurenca je vedno dobra." Zveze si želijo več dialoga in zastopanje lastnih interesov ob nadaljevanju članstva v OKS.

"Delovanje zveze financira državo, ne obratno"

V nasprotju s kar številnimi športniki in funkcionarji, ki tematike (še) ne poznajo, ima nekdanji predsednik Košarkarske zveze Slovenije o njej precej domišljeno mnenje. "Mislim, da je to združenje narejeno zato, da se bo lažje uveljavljalo zahteve, kot so na primer oglaševanje športnih stav in podobne stvari. Ne poznam ozadja, a sprašujem se, ali gre za kak spor med OKS in temi zvezami. Kaj Zveza velikih zvez sploh pomeni? Morda se želi bolj enotno pogovarjati s sogovorniki, kot je na primer vlada," pravi Roman Volčič.

Tudi predhodnik zdajšnjega predsednika Mateja Erjavca se sprašuje o preseganju tradicionalnega nasprotja med individualnim in kolektivnim športom: "A stvar je v tem, da gre tudi za tekmece. Zdaj bosta na primer atletska in košarkarska zveza sodelovali, na koncu pa se bosta prepirali o tem, komu pripada več denarja. Menim, da imamo že dovolj zvez, predvsem pa bi moral pobudo prevzeti OKS. Če tam ni bilo posluha … Tam je bilo ponavadi vedno nasprotje med ekipnimi in posamičnimi športi. Predvsem zato, ker so menili, da skupinski športni lahko veliko zaslužijo s trženjem, posamični pa ne, zato so te bolj podpirali."

Meni, da je nastopil čas, ko tudi ekipni športi ne morejo pridobivati sponzorjev na tako preprost način, zato bi si želeli enakopravnejšega odnosa v primerjavi z individualnimi športi, kot so judo, smučanje, veslanje, gimnastika, atletika: "Tukaj to pač nima smisla, če sta v zvezi tudi atletska in smučarska zveza. Ne gre za ta boj, ampak mogoče za pomanjkanje moči v primerjavi z zunanjimi sogovorniki. Zveze dobijo od države sredstva, ampak ji več kot to vrnejo prek DDV. Delovanje zveze financira državo, ne obratno, kar je sprto z logiko. Razne stvari v zvezi z zakonom o športu bi bilo po mojem mnenju mogoče urediti prek OKS."

"Žalitev za preostale"

Najbolj pristojen in s tem tudi najprimernejši sogovornik iz drugega tabora je predsednik OKS Bogdan Gabrovec. Nekdanji prvi mož judo zveze pravi, da je vsako demokratično združevanje v državni dobro, vendar … "Ko enkrat daš neko stvar v javnost in napišeš 'Za šport' in 'Velike zveze', potem je to hudo narobe, saj pomeni, da si velik in še za šport si, druge pa ocenjuješ kot majhne in proti športu. To je žalitev za preostale. Morda kdo iz ozadja celo hoče razslojevanje, a upam, da ne gre za to. Najslabše bi bilo to, da bi bile to povolilne zgodbe. Da bi šli zato, ker morda kdo ni bil v zmagovitem taboru. To bi bilo najslabše, a upam, da ne gre za to. A pri Slovencih je vse mogoče."

Prepričan je, da bi se lahko stvari reševale prek "njegove" organizacije. Navsezadnje nekdaj veljakov iz omenjenih zvez sedi v Izvršnem odboru OKS. Tudi na primer predsednik Atletske zveze Slovenije Gregor Benčina.

Gabrovec je in ni presenečen, da je atletika podala roko ekipnim športom: "Imeli so možnost izraziti različnost v pogledih, legalno in legitimno. Predsednik je zelo konstruktiven član izvršilnega odbora OKS, pa nikoli ni izrazil nobenega pomisleka, tako da me v tem kontekstu to malo preseneča. Ker pa si atletika že nekaj časa prizadeva, da bi dobila pokrit prostor – sramota je , da ga nima –, je morda atletika pristopila k temu zato, da bi svoj cilj lažje uresničila."

Poletni sestanek. Tudi vroč?

Tudi predsednika OKS zanimajo interesih šesterice zvez, zato se bo z njimi na sestanku srečal 6. julija. In prav do tega sestanka bodo nekatere molčale o sodelovanju.

"Sestanek bo namenjen morebitnemu razreševanju težav ali pa različnih stališč. Če so. Ne z namenom, da se obtožujemo, ampak da slišimo, kaj ima kdo povedati v kontekstu globalnih zadev, ki bi morda celo lahko že bile rešene v dosedanji zgodbi. Treba je poudariti, da so od teh članov trije v izvršnem odboru, tako da je malo smešno, da nihče nič ne reče, če si na šestih sejah izvršnega odbora in imaš v posebni točki možnost pobude in predlogov. Mi smo imeli 26. maja skupščino olimpijskega komiteja, tam so bile prisotne vse zveze. Nekaterih od teh na žalost ni bilo, tam bi lahko povedali, pa nihče ni rekel ničesar," pravi Gabrovec.

Pod črto

Po poslušanju in soočenju vseh mnenj je jasno, da najbrž ne gre za vihar v kozarcu vode. Športe, ki so med najbolj množičnimi in najbolj priljubljenimi, vsekakor moti, da so izenačeni z nekaterimi, ki so na primer v tem pogledu vsekakor nižje od njih, prav tako nova gneča v prvem razredu kategorizacije. Ta pomeni, da se denarna vsota deli na več naslovov, kar jasno pomeni manjši znesek.

V pristojnih organih se njihov glas, kot pravijo, ne sliši dovolj, zato so v vlogo megafona poskusili postaviti Zvezo zvez, ki naj bi bila odprta za nove somišljenike. Ta je očitno učinek dosegla še pred svojo uradno ustanovitvijo, ki naj bi se zgodila avgusta ali jeseni. Po eni strani zveze vedo, da bo potrebna komunikacija z OKS, po drugi pa želijo več besede.