Z nasmehom in bronom v domovini (foto)

Epski boj Petre Majdič na zimskih olimpijskih igrah je pred dvanajstimi dnevi dobil veliko razsežnost tudi v tujini – v Kanadi je prejela prestižno Foxovo nagrado - in ne samo v naši mali Sloveniji, v kateri je bil prav vsak prebivalec izjemno ponosen, da se lahko pohvali s športnico, ki ima tako močan športni in človeški duh. Petra je z zlomljenimi rebri premikala meje in prišla do bronastega odličja v šprintu, sedaj pa je naposled premaknila tudi meje in se vrnila v domovino, kjer so jo na letališču Jožeta Pučnika pričakali družinski člani, zvesti privrženci ter tudi številna sedma sila.

"To je noro. Nisem pričakovala takšnega sprejema. Zadnja dva dneva se bolje počutim, vendar še ne zmorem velikih naporov," je takoj ob prihodu dejala Majdičeva ter tudi sama poudarila vrednost bronaste medalje in kanadskega priznanja: "Res je bilo vse vredno. Še enkrat bi naredila enako. Nekateri ste se spraševali, če je bilo potrebno tvegati življenje. Ja, je bilo. Meni pomeni ta medalja veliko. Nikoli v življenju ne bi bila popolnoma srečna, če je ne bi imela. Kaj pomeni moja zgodba, sem občutila v Kanadi ob prejemu Foxove nagrade. Tam ne vedo, kdo je Nobelov nagrajenec, vedo pa kdo dobi Foxovo nagrado. Zato sem si to štela v čast."

Njen trener Ivan Hudač je bil vse od frankfurtskega letališča, let je imel enourno zamudo, do prihoda v Slovenijo vraževeren in se ni hotel dotakniti bronaste medalje, na koncu pa je le popustil in se z velikim zadovoljstvom slikal s slovensko junakinjo ter svojo varovanko. "Ta dogodek, ko je Petra padla, nam je spremenil cilje in življenje. Danes se res nisem hotel dotakniti medalje, da ne bi bila potem slučajno v Ljubljani še kakšna poplava," je s solzami v očeh dejal Hudač.

Petri Majdič so nato v ''njenem'' Dolu pri Ljubljani pripravili slavnostnei sprejem, v sredo (17.30) pa jo kot vse slovenske olimpijce čaka še velika dobrodošlica na Prešernovem trgu v Ljubljani.