Peter Prevc
Ilka Štuhec
Četrtek, 9. 2. 2017, 17.59
6 let, 6 mesecev
Pjongčang 2018
Kaj bo plenilo našo pozornost čez natančno eno leto?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
Čez natančno eno leto se bodo z otvoritveno slovesnostjo na še nastajajočem štadionu v Pjongčangu v Južni Koreji začele 23. zimske olimpijske igre, na katerih si lahko, predvsem če gre soditi po rezultatih v predolimpijski sezoni, močno zasedbo obeta tudi Slovenija.
Pjongčang bo olimpijske igre gostil med 9. in 25. 2. 2018.
Južno Korejo je sicer v zadnjem obdobju zaznamovala vladna kriza. Vseeno pa so priprave na prihajajoče olimpijske igre z naskokom najbolj mirne v zadnjih letih. Za razliko ob obubožanega Ria de Janeira in megalomanskega Sočija, kjer so zadnje leto odštevanja zaznamovale zamude pri gradnji objektov, prekoračeni proračuni in številne druge težave (okoljevarstveni pomisleki, zika, protesti, očitki o kršenju človekovih pravic …), pa iz Pjongčanga, kjer naj bi za igre namenili dobrih 11 milijard evrov, prihajajo spodbudne vesti.
Glavnina prizorišč je namreč že delujočih. Še več, mnoga že gostijo tekme svetovnega pokala in drugih tekmovalnih ravni kot olimpijsko generalko. Korejci hitijo tudi z gradnjo olimpijskih vasi in druge spremljevalne infrastrukture, ob tem pa poudarjajo, da skrbi za kakšne večje ovire ne bi smelo biti.
Da korejska zagotovila ob kakovostnih pripravah niso prazne besede, se je pretekli teden v Pjongčangu lahko prepričala tudi slovenska delegacija, ki se je udeležila srečanja predstavnikov držav udeleženk. "Dobili smo dober vtis. Osrednji objekti so končani ali pa v sklepni fazi. Videli smo tudi nekaj vzročnih sob v olimpijski vasi. Tam jih čaka še kar nekaj dela. A ni bojazni, da jim ne bi uspelo. Skupaj z nekaj najbolj razvitimi zimsko-športnimi delegacijami smo imeli nekaj pripomb le na sistem prevoza iz Seula do Pjongčanga ob prihodih in opozorili na pomanjkanje prostora za namestitev za dodatne spremljevalce, torej za tehnično osebje," pravi vodja oddelka za šport pri OKS Blaž Perko.
OKS: še brez vodje, norm in zastavonoše
Prav Perko je tudi eden od vodilnih mož projekta "Pjongčang 2018", ki je pri OKS že v polnem teku. Ker si je nastop na olimpijskem turnirju še drugič zapored zagotovila tudi hokejska reprezentanca, si Slovenija vnovič lahko obeta zelo številčno odpravo. V Soči je leta 2014 potovalo kar 66 slovenskih športnikov. Številka pa naj na poti v Južno Korejo ne bi bila bistveno manjša.
"Pričakujem, da bomo v kratkem s panožnimi zvezami uskladili norme in nato ob koncu sezone pripravili tudi seznam kandidatov, ki bo služil tudi kot podlaga za financiranje programov. Projekt ZOI 2018 pa sicer že nemoteno poteka," pojasnjuje Perko, ki bo bržčas znova v vlogi prvega operativca, medtem ko pa ime vodje delegacije, kar je sicer predvsem protokolarna in častna funkcija, še ni znano.
Šefa reprezentance naj bi pri OKS določili še pred začetkom nove sezone, medtem ko pa bo skorajda v zadnjem trenutku imenovan nosilec slovenske zastave na otvoritveni slovesnosti. V zadnje četrt stoletja je ta čast pripadla Franciju Petku (Albertville1992), Juretu Koširju (Lillehammer 1994), Primožu Peterki (Nagano 1998), Dejanu Koširju (Salt Lake City 2002), Tadeji Brankovič (Torino 2006), Tini Maze (Vancouver 2010) in Tomažu Razingarju (Soči 2014).
Nepozabni Soči, toda …
Igre v Pjongčangu bodo sicer za slovenske športnike nekaj posebnega tudi zaradi najvišje postavljene letvice s predhodnih iger. Da bo dosežke iz Sočija 2014 težko ponoviti, je bilo sicer jasno že v trenutku, ko so Tina Maze, Peter Prevc, Žan Košir, Teja Gregorin in Vesna Fabjan ponosno razkazovali kar osem osvojenih kolajn.
Vseeno pa predolimpijska sezona nakazuje slovensko konkurenčnost tudi v novem olimpijskem ciklu. Navsezadnje so od novembra do danes slovenski športnike in športnice na tekmah svetovnega pokala v olimpijskih disciplinah zabeležili že kar 21 uvrstitev na stopničke za zmagovalce. Poleg skakalne ekipe so bila vsaj enkrat na stopničkah kar osmerica, v kategoriji najmočnejših adutov pa prednjačijo Domen Prevc, Ilka Štuhec in Filip Flisar.
Ali ste vedeli?
Na ZOI 2018 bosta zaradi širitve nabora disciplin na voljo kar 102 kompleta kolajn, kar bo največ v zgodovini. Nabor športov pa ostaja nespremenjen – 15 (alpsko smučanje, biatlon, bob, teki, skoki, nordijska kombinacija, curling, umetnostno drsanje, smučanje prostega sloga, hokej, sankanje, drsanje – kratke proge, skeleton, deskanje in hitrostno drsanje).
Južna Koreja bo že drugič gostila olimpijsko druščino, a prvič zimsko. Prav prihodnje leto bo namreč minilo okroglih 30 let od poletnih olimpijskih iger v Seulu. To so bile zadnje igre, na katerih so slovenski športniki še branili jugoslovanske barve.
Celostna podoba olimpijskih iger vključuje uradni napis PjongČang (PyeongChang). Glavni razlog za veliko začetnico sredi imena pa je ločevanje od podobnega zapisan prestolnice nič kaj prijateljske Severne Koreje – Pjongjang (Pyongyang).
Pjongčang je v boju za ZOI 2018 ugnal Annecy in München. S tem so Bavarci ostali brez možnosti, da bi kot prvi v zgodovini v istem kraju gostili tako poletne (1972) kot tudi zimske olimpijske igre. Zdaj je že jasno, da bo to uspelo Pekingu, ki bo po poletnih (2008) gostil še zimske igre (2022).
