Franka Anić: Dalmatinka s slovensko krvjo

Čar olimpijskih iger je tudi v tem, da se med gorečimi navijači določenega športnika znajde marsikdo, ki sicer dotičnega športa v neolimpijskih letih ne spremlja prav podrobno ali pa ga sploh ne pozna. Tako so se verjetno med maratonskim taenkwodoističnim petkom - ob spoznavanju z osnovami tega korejskega borilnega športa - mnogi spraševali, kdo je pravzaprav Franka Anić. Kdo je ta slovenska reprezentantka, ki se bori za odličja, a vendarle govori zgolj v hrvaškem jeziku.

Blato, večji zaselek v zahodnem delu slikovitega dalmatinskega otoka Korčula, dobrih deset kilometrov vzhodno od bolj znanega in predvsem dobesedno opevanega kraja Vela Luka. To je domači kraj slovenske reprezentantke v taekwondoju Franke Anić, ki je svojo reprezentančno kariero začela v domači, hrvaški izbrani vrsti, po letu 2009, ko se je že začela spogledovati z Londonom, pa je ocenila, da bo pot do olimpijskih iger verjetno lažja po slovenski strani. Ker je mama, Martina Anić, Slovenka iz Grgarja pri Novi Gorici, je bila upravičena do slovenskega potnega lista, njen klubski trener Ante Šegedin pa je vzpostavil čvrsto vez s slovensko reprezentanco. Od leta 2010 tako brani slovenske barve, doslej oziroma do OI 2012 največji podvig pa ji je ob nizu uspehov na različnih odprtih prvenstvih uspel januarja v Kazanu, ko je v evropskih kvalifikacijah osvojila tretje mesto.

''Franko je vedno privlačil šport. Bolj kot njeni starejši sestri,'' pove mama Martina, ki zdaj že kar 32 let živi na Korčuli. Hčerko je na prvi pravi trening popeljala v sedmem razredu osnovne šole, intenzivnost vadbe pa je nato v srednješolski fazi v Splitu nekoliko upadla. ''Ob koncu srednje šole pa se je dokončno odločila za ta šport. Ko se je nato odpravila na študij v Zagreb, je zgolj stopnjevala svojo pripadnost tej panogi. Postala je prava profesionalka,'' pripoveduje mama Anić in dodaja, da se je njena hčerka v mlajših letih ukvarjala z atletiko, košarko in drugimi športi. ''Vedno je bila zelo tekmovalna,'' pravi mama taekwondoistke, ki je v večjem delu petka plenila pozornost slovenskih ljubiteljev športa.

''Zakaj Slovenija? Tukaj je dobila priložnost za nastop na največjem športnem tekmovanju,'' še dodaja Primorka, ki je večji del zelo dolgega petka v londonskem sejmišču ExCeL čakala na hčerkino kolajno, a je naposled ni dočakala. Morda čez štiri leta v Braziliji …