Sobota, 15. 7. 2017, 10.00
7 let, 1 mesec
Začenja se Prva liga Telekom Slovenije
Joj, to pa utegne biti zelo zanimivo
Le 49 dni po koncu prejšnje prvenstvene sezone, v kateri so se naslova državnega prvaka po letu premora veselili nogometaši Maribora, se začenja nova. Zdi se, da bo še kako zanimiva. Morda celo tako zelo, kot že dolgo ni bila.
13, 6, 9, 8, 8, 20, 8, 11, 7 in 12. Ne, to niso številke, s katerimi boste lahko obogateli ob naslednjem žrebanju lota, ampak razlika med prvo- in drugouvrščenim v slovenskem prvenstvu v zadnjih desetih sezonah.
V boju za tisto najpomembnejše, naslov državnega prvaka, je bilo v zadnjem obdobju le redko res napeto. Zdi se, da bi v sezoni, ki je pred nami, lahko bilo. Kot nosilec rumene majice v nov prvenstveni maraton verjetno vstopa Maribor.
Serijski državni prvak je pač serijski državni prvak in kot tak vedno favorit za naslov, toda dejstvo je, da so Mariborčani letos slabši, kot so bili. Izgubili so številne nosilce igre, a hkrati že na prvi tekmi nove sezone s suverenim bosanskim prvakom dokazali, da so še vedno ostri.
Hkrati uspeh v Mostarju in ugoden razplet petkovega žreba v Nyonu, ki Mariboru odpira pot do nove evropske jeseni, pomenita tudi minus. Jasno je, da bo Mariborčanom, sploh v novi, močno pomlajeni zasedbi, igranje dvakrat na teden zagotovo škodilo. Tolažijo se lahko s tem, da jim bo denar, ki ga bodo prejeli v primeru evropskih uspehov, omogočal investiranje v zimske nakupe. Če bo to potrebno. Ne glede na vse so torej Zlatko Zahović in njegova vojska iz Ljudskega vrta še vedno favoriti.
Bo Milan Mandarić zadovoljen s tem, kar bo Olimpija pokazala pod vodstvom Igorja Bišćana?
Nova sezona razočaranj za Olimpijo?
Na drugo mesto bi skorajda morali postaviti Olimpijo, a po tem, kar je pokazala na začetku sezone, si na to ne bi upali staviti. Ljubljanska nogometna avtobusna postaja, na katero iz sezone v sezono prihajajo novi gostje, ne daje vtisa, da bi lahko končno razveselila vse manjše občinstvo v Stožicah.
Moštvo neizkušenega Igorja Bišćana, še enega v seriji trenerjev predsednika Milana Mandarića, izgublja identiteto. Kopiči drugorazredne tujce in ob rob postavlja domače fante. Sploh prvič se je zgodilo, da je pri Olimpiji več tujcev kot Slovencev. Kar 15 se jih je nabralo in prav lahko se zgodi, da bo kmalu prišel še kakšen. Ne, Olimpija, pri kateri so tudi močno znižali stroške za delovanje članske ekipe, kar gotovo ni plus, ne vliva zaupanja. Toda ne glede na vse ima za slovenske razmere še vedno dobro ekipo. In če se ji odpre …
Kaj zmorejo Domžalčani?
Če je bil v Angliji prvak Leicester City ...
Morda bi morali med ekipami, ki bodo v boju za vrh mislile najresneje, še pred Olimpijo uvrstiti Domžale. Lani so v Evropi močno opozorile nase, letos jim gre prav tako dobro. Pokalni prvaki, h katerim vse raje odhajajo mladi, obetavni slovenski nogometaši, pod vodstvom Simona Rožmana, zelo obetavnega trenerja, kažejo, da bi bili lahko povsem blizu najvišjih mest. Morda celo na najvišjem, kdo ve. Glede na to, koliko reprezentantov imajo Domžalčani, to ni nemogoče. Če je bil v Angliji prvak Leicester City …
Odvisno, koliko bodo prodali
Na četrto mesto lahko mirne vesti uvrstimo Gorico, ki ima mlado, poletno ekipo, v kateri ne manjka niti izkušenj. V Evropi so varovanci Mirana Srebrniča letos že opozorili nase, v zadnjem delu pretekle sezone še toliko bolj. V skoraj nespremenjeni zasedbi z Rifetom Kapićem, ki bi bil lahko najbolj razburljiv nogometaš slovenske lige, jim lahko uspe. Vprašanje je le, koliko nogometašev bodo še prodali do konca poletne nogometne tržnice. Podobno velja tudi za Domžalčane.
V Velenju ogromno pričakujejo od Marijana Pušnika.
Kluba, ki sta se rešila tujih investitorjev
Potem sta tukaj dva kluba, ki sta v prejšnji sezoni s tujimi investitorji doživljala velike pretrese, a sta se jih zdaj znebila in samostojno korakata v prihodnost. To sta velenjski Rudar, pri katerem stavijo na izkušenega trenerja Marijana Pušnika, in Celje, pri katerem veliko pričakujejo od veliko mlajšega Tomaža Petroviča, ki se je zelo izkazal na klopi Krškega.
Zdrav projekt v Kranju, paradoks primorskega debitanta
Ta bo še tretjič zapored skušal obstati med prvoligaši, a ga višje kot v boju za obstanek prav gotovo ne gre pričakovati. Podobno velja tudi za Aluminij, ki se pogosto seli med prvo in drugo ligo, medtem ko lahko malo več pričakujemo od projekta, ki so ga z debitantom med prvoligaškimi trenerji Tončijem Žlogarjem začeli v Kranju. Triglav se zdi zdrav projekt, ki utegne v prihodnosti poskrbeti za marsikaj dobrega.
Tonči Žlogar je v trenerski vlogi med prvoligaši debitiral na klopi kranjskega Triglava.
Veliko manj lahko napovemo Ankaranu iz Hrvatinov, ki bo moral domače tekme po sili razmer igrati v 215 kilometrov oddaljenem Dravogradu. Novinca v ligi, ki se je med prvoligaši znašel po suspenzu Kopra, ne čaka nič dobrega. Vsaj tako se zdi.
Kakorkoli že, naj se igra, v kateri bi utegnilo biti v boju za vrh nadvse napeto, začne. Začelo se bo danes ob 18. uri tam, kjer prvoligaša nimajo že od leta 2004 - v Dravogradu.
2