Trikrat v šestih minutah, a ni najhitrejši

Maribor je v zadnjem krogu slovenskega prvenstva na tekmi proti Kopru, ki se je boril za Evropo, proslavljal naslov, z željo po zagotovitvi zadnje evropske vstopnice so na igrišče v Murski Soboti stopili tudi nogometaši Mure. Tekmi v Ljudskem vrtu in Fazaneriji sta bili v središču pozornosti. Po koncu kroga je bilo z marsikom drugače. Mnoge je zanimalo, kaj se je dogajalo v Velenju. Tam je Rudar s 5:2 premagal Nafto, kar seveda ni nič nenavadnega. Lendavčani se pač selijo v drugo ligo. Bolj nevsakdanje je bilo, da je na štadionu ob velenjskem jezeru igralec številko 17 odigral pravo simultanko in v 12. minuti najprej zadel za 2:0, v 16. za 3:0 in v 18. minuti za 4:0. Trije goli v zgolj šestih norih minutah, v katerih je ob tem zatresel še prečko, ki mu je preprečila pravcati evrogol. ''Počutil sem se neverjetno. Vsakič, ko zabiješ gol, je odlično, a ko ti uspe zadeti trikrat, je seveda še toliko bolje. V dosedanji karieri sem v mlajših kategorijah že zabil nekaj 'hat-trickov', a je ta seveda najbolj pomemben,'' je dva dni po tekmi, v kateri je blestel, povedal Matej Podlogar, ki treh golov v tako kratkem času doslej pričakovano še ni dosegel.

''Ne, nisem. Spomnim se, da sem v dresu Interblocka v mladinski ligi trikrat zadel na tekmi proti Kopru v devetih minutah. A tako hitro, kot mi je uspelo v nedeljo, do 'hat-tricka' še nisem prišel,'' je priznal 21-letni krilni napadalec. Verjetno bi marsikdo pomislil, da je s ''hat-trickom'', za katerega je potreboval vsega šest minut, postavil nov mejnik v prvi slovenski nogometni ligi, a ga ni. Še minuto hitrejši je bil namreč leta 2005 v dresu Kopra izkušeni golgeter Darko Djukič. In to kar dvakrat! Vsega pet minut je za tri zadetke potreboval na obeh tekmah proti Zagorju. Pri zmagi s 3:0 je zabijal na začetku tekme, pri zmagi s 5:0 pa v zaključku. ''Na to, ali je moj dosežek najhitrejši v zgodovini lige, sploh nisem pomišljal, zato težko rečem, ali sem presenečen, ker ni. Bi pa seveda bil zelo vesel, če bi bil. A žal ni. Mogoče pa kdaj drugič,'' je povedal Ljubljančan, ki si pričakovano ni upal obljubiti, da bo rekord postavil v prihodnosti: ''Lahko rečem, da bom zelo vesel že vsakega novega 'hat-tricka'. Da pa bi ga zabil v petih ali manj minutah pa … Težko napovem kaj takega.''

Trikrat v sedmih minutah, štirikrat v 150 tekmah

Zanimivo, na četrtem mestu najhitrejših strelcev ''hat-trickov'' v SNL je nekdanji nogometaš Mure Goran Reljić, ki ''zaostaja'' za zgolj minuto. Pri zmagi nad Triglavom v Kranju s 3:0 je za tri gole potreboval sedem minut. In kar je še bolj neverjetno, je to, da je v skorajda 150 prvoligaških nastopih v dresih Kopra, Primorja, Mure in Korotana ob teh treh golih zabil le še enega. Še ena izmed zanimivih zgodb, ki jih je spisal nogomet. Na petem mestu je legendarni napadalec slovenske reprezentance Sašo Udovič, ki je za tri gole proti Beltincem leta 1993, takrat še v dresu ljubljanskega Slovana, potreboval okroglih deset minut.

Selitev v Velenje zadetek v polno

Še enega nogometaša, ki prihaja z ljubljanskih Fužin, je za nogomet navdušil starejši brat. Sprva je treniral alpsko smučanje, se posvečal tudi gokartu, od desetega leta naprej pa se posvetil le nogometu. Začel je pri Factorju (zdajšnjem Interblocku), iz katerega je pred to sezono prišel v Velenje. ''Rudar mi je priporočil menedžer Nusret Jashari. Zdaj lahko rečem, da je imel prav. Selitev v Velenje je bila zagotovo dobra poteza,'' je povedal. V tej sezoni, ki je zanj krstna prvoligaška, je zabil šest golov. Sreča se mu je v polni meri nasmehnila ravno v zadnjem krogu. ''Na zadnjih tekmah sem imel nekaj smole. Žoga nikakor ni hotela v mrežo, a sem verjel vase in vedel, da bo slej ko prej prišla tekma, ko se mi bo odprlo. In je prišla,'' je dejal in nekoliko presenetljivo dodal: ''Ne bi pa rekel, da je bila ta tekma moja najboljša v tej sezoni. Še bolje sem igral, ko smo premagali Domžale s 6:0, sam pa sem zabil dva gola.''

V tej sezoni je že pred nedeljsko bleščečo predstavo nekajkrat opozoril nase, kar je opazil tudi selektor reprezentance Tomaž Kavčič in mu ponudil priložnost na prijateljski tekmi proti Norveški, v kateri je pri remiju z 2:2 doživel reprezentančni krst in igral od prve minute. Že kmalu ga čakajo nove preizkušnje v izbrani vrsti. ''Štejem si v veliko čast, da lahko zastopam barve moje države. V reprezentanci je odlično vzdušje. S fanti in soigralci se zelo dobro razumemo. Res je lepo biti član te ekipe,'' je in dodal: ''Z reprezentanco je tudi povezan eden izmed velikih ciljev za prihodnosti. S Slovenijo se želim uvrstiti na evropsko prvenstvo. Ob tem pa si želim čim bolje igrati tudi v klubskem dresu.'' Vprašanje pa je, v katerem. Mladi in obetavni nogometaši vselej plenijo pozornost, zato ne čudi, da se zanj že zanimajo nekateri klubi iz tujine. Interes naj bi pokazali predvsem v Nemčiji. ''Sam se s tem ne ukvarjam. Imam menedžerja, ki skrbi za to. Želim si le rednega igranja in napredka. To je vse, kar lahko povem,'' se z govoricami ne obremenjuje velik pristaš torinskega Juventusa in njegove legende Alessandra del Piera. Da je hkrati tudi velik športnik, je dokazal ob koncu pogovora, ko je sramežljivo vprašal, ali lahko doda še par besed in povedal: ''Vsi trenerji, s katerimi sem doslej sodeloval, imajo določene zasluge za moj razvoj, a še posebej bi izpostavil trenerje mladinskih selekcij Intreblocka Andreja Razdrha, Agrona Šaljo in Borivoja Lučića, ki bi se jim ob tej priložnosti tudi rad zahvalil.''