Ponedeljek, 20. 11. 2023, 15.00
2 meseca, 3 tedne
Szymon Marciniak
Uefa ni ničesar prepustila naključju, Sloveniji bo sodil najboljši na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,81
Poljak Szymon Marciniak je lani sodil tudi finale svetovnega prvenstva v Katarju.
Dvoboj med Slovenijo in Kazahstanom odloča neposredno o potniku na evropsko prvenstvo v Nemčiji. Vložek je ogromen, Kekova četa je v prednosti, ker nastopa doma in ji za uresničitev cilja zadostuje že točka, goste iz Kazahstana pa v Ljubljani pelje naprej zgolj zmaga. Evropska nogometna zveza (Uefa) ni, kar se tiče sojenja na tako zahtevni tekmi, prepustila naključju prav ničesar. Pravico bo namreč delil Poljak Szymon Marciniak, trenutno najboljši sodnik na svetu, ki v zadnjem obdobju sodi na največjih nogometnih spektaklih.
V Ljubljani narašča napetost pred tekmo desetletja. Slovenija in Kazahstan se bosta pomerila za dragoceno vstopnico, ki zagotavlja nastop na Euru 2024. Slovenci bi se na veliko tekmovanje uvrstili četrtič, gostje iz daljne dežele, kjer prevladujejo azijske stepe, pa šele prvič. V obeh taborih je čutiti izjemno motivacijo, pomisleki ljubiteljev nogometa, da bi lahko na tako pomembni tekmi kaj šlo po zlu zaradi nedoraslih odločitev sodnika, pa so postali po tem, ko je bil za dvoboj v Stožicah delegiran Szymon Marciniak, povsem nepotrebni. Dvainštiridesetletni Poljak, ki prihaja iz mesta Plock, namreč predstavlja najboljše, kar lahko v tem trenutku ponudi sodniška organizacija.
Na svetu v tem trenutku ni boljšega nogometnega delivca pravice od 42-letnega Poljaka iz Plocka.
Mednarodni inštitut za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) ga je letos razglasil za najboljšega delivca pravice na svetu. O tem, kakšen ugled uživa tako v očeh Mednarodne nogometne zveze (Fifa) kot tudi Evropske nogometne zveze (Uefa), dovolj pove podatek, kako je lani sodil finale svetovnega prvenstva v Katarju med Argentino in Francijo, ki je po izvajanju 11-metrovk pripadel Messijevim gavčem in si za svoje sojenje prislužil ogromne pohvale stanovskih kolegov, letos pa je bil glavni sodnik finala lige prvakov med Manchester Cityjem in milanskim Interjem.
S tem je postal šele drugi sodnik v zgodovini nogometa, ki je v isti sezoni delil pravico na finalih svetovnega prvenstva in lige prvakov. Prvi, ki mu je to uspelo, je bil leta 2010 Anglež Howard Webb.
Pred finalom lige prvakov je na Poljskem zakuhal škandal, a je nato le lahko sodil na sklepnem dejanju največjega tekmovanja.
Pred finalom lige prvakov je sicer v domovini poskrbel za škandal. Poljska protirasistična skupina Nikoli več ga je obtožila, da naj bi bil zagovornik skrajne desnice na Poljskem. Očitala mu je, da se je udeležil prireditve politika Slawomirja Mentzena iz stranke Konfederacja, ki velja za skrajno desničarsko in evroskeptično ter zagovarja antisemitska, rasistična stališča, naperjena tudi proti istospolnim osebam. Poljski sodnik je v izjavi za javnost dejal, da je bil, ko je sprejel povabilo na dogodek v Katovicah, "hudo zaveden in se popolnoma ne zaveda resnične narave in vseh povezav in razsežnosti omenjenega dogodka".
Zaradi njegovega kakovostnega sojenja ga sicer radi vabijo v goste tudi nogometni deležniki iz Savdske Arabije, Cipra, Egipta, Češke, ZAE in drugih držav, kjer je v zadnjih sezonah delil pravico na številnih tekmah.
Sloveniji ne bo sodil prvič
V finalu lige prvakov je sodil tudi Norvežanu Erlingu Haalandu, ki je s Cityjem postal prvak.
Marciniak je tako vajen opravljanja sodniških nalog na tekmah, kjer ne manjka svetovnih nogometnih zvezdnikov. Lani sta tako v finalu SP blestela Lionel Messi in Kylian Mbappe, na koncu pa je svetovni prvak postal Argentinec, letos pa je v finalu lige prvakov zmagal zvezdniški Manchester City, pri katerem je najbolj izstopal Norvežan Erling Haaland. Slednjega pa prihodnje leto ne bo na evropskem prvenstvu, saj je njegova reprezentanca v kvalifikacijah za Euro 2024 zaostala za Španijo in Škotsko, bi pa se lahko spektakla v Nemčiji udeležil "slovenski Haaland", kakor so v preteklosti, to so počeli zlasti avstrijski novinarji, zaradi številnih podobnosti že oklicali mladega slovenskega napadalca Benjamina Šeška.
Marciniak je v preteklosti že sodil Radečanu, to se je zgodilo v play-offu lige prvakov leta 2021, ko je Salzburg doma premagal Brondby z 2:1 in se uvrstil med najboljše. Na tekmi pred tem, ki se je igrala na Danskem in jo je sodil drugi sodnik, je Šeško dosegel prvi evropski zadetek za rdeče bike.
Z Janom Oblakom se je srečeval že na mnogih velikih nogometnih dogodkih.
Danes bo Poljak sodil tudi Janu Oblaku. Ko je leta 2018 delil pravico na evropskem superpokalu med Atleticom in Realom, se je Škofjeločan veselil svoje druge evropske lovorike. Simeonejeva četa je odpravila bele baletnike s 4:2. Marciniak je še večkrat sodil Oblaku v ligi prvakov, manj prijetne spomine na tekmo, kjer je bil na delu, pa ima kapetan slovenske reprezentance na dvoboj iz leta 2014. Takrat je Slovenija odprla kvalifikacijski ciklus za Euro 2016 v Talinu. Gostovala je v Estoniji in ostala brez točk. Izgubila je z 0:1, zadetek prejela v 86. minuti, pred tem pa je Poljak po dveh prejetih rumenih kartonih izključil še Daliborja Stevanovića.
To je bil boleč poraz Katančeve čete, od zdajšnjih slovenskih reprezentantov je takrat v Talinu zaigral Jasmin Kurtić, vratarja Jan Oblak in Vid Belec pa sta bila na klopi, saj je med vratnicama Slovenije še stal Samir Handanović. Sta pa takrat odigrala tekmo tudi zdajšnja pomočnika selektorja Boštjan Cesar in Milivoje Novaković.
Boštjan Cesar in Milivoje Novaković, zdajšnja pomočnika Matjaža Keka, sta leta 2014 nastopila na tekmi v Talinu, ki jo je sodil prav Poljak. Slovenija je ostala praznih rok (0:1).
Marciniak se je v mladosti najprej ukvarjal s kolesarstvom, nato pa je začel trenirati nogomet. Kariera pa se je hitro končala. Že pri 21 letih je začel soditi na tekmah. Leta 2006 je postal profesionalni sodnik, leta 2011 je začel opravljati delo na mednarodnih tekmah, tri leta pozneje pa je že prvič sodil Sloveniji. V Estoniji ji ni prinesel sreče. Ji bo devet let pozneje, ko Kekova četa v Stožicah lovi največji uspeh slovenskega nogometa po letu 2010?
