Torek, 13. 6. 2023, 4.00
2 meseca, 3 tedne
Sandi Lovrić
Starši našli srečo v Sloveniji, govorice o Realu ga ne bodo vrgle iz tira
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,21
Sandi Lovrić nastopa za slovensko izbrano vrsto od leta 2020. Na 27 nastopih je dosegel tri zadetke.
Njegovi starši prihajajo iz Hrvaške. Pred davnimi leti so se s trebuhom za kruhom odpravili v tujino. Oče in mama sta se srečala v Piranu, ustvarila družinski dom, nato pa se preselila v Avstrijo, kjer se jima je pred 25 leti rodil tretji sin. Sandi Lovrić je postal zelo uspešen nogometaš, od leta 2020 zastopa barve Slovenije, lani pa se je pridružil Udineseju in tako opozoril nase, da naj bi se zanj zanimal celo madridski Real. Na Brdu pri Kranju nam je pojasnil, kako se trudi, da mu takšne in podobne govorice ne pridejo do živega.
Kot da bi mu bila Slovenija usojena. To je država, kjer sta se spoznala njegova mati in oče. Prišla sta iz Slavonije, iz hrvaškega mesta Slavonski Brod, ki je svetu podarilo nič koliko znanih nogometašev, največjo kariero pa sta ustvarila Mario Mandžukić in Ivica Olić. Zakonca Lovrić sta dolgo živela v Piranu. Nista bila športnika, ampak sta poprijela za različna dela, ki so se našla v Sloveniji. Počasi je rasla družinica. V Sloveniji sta privekala na svet dva sinova, nato pa je oče leta 1995 zapustil Piran in se odpravil v Avstrijo. Sledila je nova selitev, zdaj imajo Lovrićevi dom v Lienzu. Tu se je leta 1998 rodil Sandi Lovrić, pri 25 letih nasmejan in radoživ mladenič, ki je zelo hvaležen Sloveniji, da mu je ponudila tako veliko priložnost.
V slovenski reprezentanci je najbolj ponosen na zadetek, s katerim je leta 2021 v praznih Stožicah popeljal Kekovo četo do zgodovinske domače zmage nad Hrvaško (1:0).
S Slovenci ima že dolgo opravka v vrhunskem nogometu. Ko se je pri 14 letih iz Lienza odpravil v Gradec in se začel dokazovati pri Sturmu, mu je kot najstniku prvi priložnost v članskem nogometu ponudil Darko Milanič. Tam je zelo dobro spoznal tudi Arnela Jakupovića, zdajšnjega napadalca Maribora. Pozneje ga je pot vodila do Švice, pri Luganu ni manjkalo slovenskih soigralcev, po tem, ko je lani osvojil švicarsko pokalno lovoriko, pa ga je dočakala največja nagrada. Prejel je povabilo za prihod v eno izmed petih najmočnejših lig. Sprejel je ponudbo Udineseja, kjer je Samir Handanović pred leti napravil ogromno pozitivnega za promocijo slovenskega nogometa.
Napreduje tudi pri slovenskem jeziku
V Vidmu si deli slačilnico z Jako Bijolom, s katerim sodelujeta tudi v slovenski reprezentanci. Druži ju veliko stvari, najpomembnejša pa je želja, da bi s Slovenijo zaigrala na velikem tekmovanju. In to že prihodnje leto, ko bo Nemčija gostila evropsko prvenstvo. ''Če bi se to zgodilo, bi bil presrečen. Uresničile bi se mi sanje,'' nam je na Brdu pri Kranju, kjer se pod vodstvom Matjaža Keka pripravlja slovenska izbrana vrsta, zaupal rojeni Avstrijec hrvaških korenin, ki je leta 2020 prejel slovenski potni list in ponosno oblekel dres s podobo Triglava na prsih.
Prihodnje leto bi z veseljem opravil javni nastop v slovenskem jeziku, še zlasti, če se bo uvrstil na Euro 2024.
Z veseljem bi sprejel dogovor, da bi prihodnje leto že opravljal javne nastope v slovenskem jeziku. Za zdaj si še vedno najraje pomaga s hrvaškim, a dela na tem, da bi čim prej obogatil znanje slovenskega. ''Čeprav sem se rodil v Avstriji, sem bil vedno povezan s Slovenijo. Najbolj s Piranom, ki sem ga v otroštvu pogosto obiskoval, zlasti med poletnimi počitnicami. Moja teta še vedno živi v Kopru. Kar zadeva slovenski jezik, razumem prav vse, a se pozna, da ga ne govorim vsak dan. Počasi napredujem, a je tudi res, da v klubu nisem le z Jako, ampak nas je veliko igralcev iz držav nekdanje Jugoslavije. Tako v slačilnici prevladujeta italijanski in srbohrvaški jezik. Bi pa z veseljem sprejel dogovor, da prihodnje leto že spregovorim slovensko, reprezentanca pa nastopi na Euru 2024,'' se je zasmejal 25-letni krilni napadalec in se nato resno zamislil.
''Z božjo pomočjo, zakaj pa ne? To je naš cilj, a nam ne bo lahko, saj želijo iti na Euro tudi tekmeci. Pred nami je še dolga pot, odigrali smo šele dve od desetih tekem. Zdaj moramo tako nadaljevati, vse pozitivne izkušnje iz zadnjih mesecev prenesti naprej in zadržati takšno rezultatsko formo,'' ne skriva ciljev pred junijskima tekmama proti Finski in Danski. Na obeh želi s Slovenijo premagati tekmeca s severa Evrope ter vknjižiti novih šest točk.
"Edini način, da se primerno zahvalim Sloveniji, je igrišče"
Selektor Matjaž Kek je zelo zadovoljen, da lahko v izbrani vrsti računa tudi na pomoč 25-letnega nogometaša Udineseja.
Starši ga nikoli niso silili v odločitev, da bi moral nujno zaigrati za avstrijsko člansko reprezentanco. Za mlado izbrano vrsto severnih slovenskih sosedov je igral med letoma 2017 in 2019, zbral 19 nastopov, nato pa je zazvonil telefon, na drugi strani pa se je javil selektor Matjaž Kek. Nato ga je poklical še predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Radenko Mijatović.
V želji po krepitvi slovenske reprezentance je padla odločitev, da bi Lovriću ponudili priložnost. Sandi se ni dolgo obotavljal, ampak je navdušeno sprejel ponudbo. ''Slovenija je moji družini omogočila lepše življenje. Omogočila ji je delo in preživetje. Zdaj se je tudi meni odprla priložnost, da lahko igram za Slovenijo. Zelo sem ji hvaležen. Edini način, da se ji primerno zahvalim in oddolžim, predstavlja igrišče. Da se potrudim in dam vedno vse od sebe,'' zagotavlja, kako za Slovenijo, za katero je zbral že 27 nastopov, dosegel pa tudi tri zadetke, najodmevnejši je bil tisti za zgodovinsko zmago proti Hrvaški (1:0), nastopa z velikim motivom.
V mladosti se je navezal na Piran, kraj, kjer so živeli njegovi starši.
Doma ga niso nikoli gledali postrani, ker ni vztrajal pri nameri, da bi si poskušal zagotoviti mesto v članski avstrijski reprezentanci. ''Vedno sem imel proste roke pri izbiri. Starši me niso nikoli postavljali pod pritisk. O vsem, kam bom šel in kje igral, odločam sam. Srečni so, kako sem se odločil. Ponosni so name in na mojo kariero, vedno me spremljajo in prihajajo na tekme, iz Lienza do Ljubljane niti ni tako daleč. Pridejo tudi moji sorodniki iz Primorske,'' je deležen dodatne podpore na domačih tekmah.
Tako bo tudi prihodnji ponedeljek, ko bo v razprodanih Stožicah gostovala Danska. Kekovo četo pa tri dni pred tem čaka še en izpit. Zelo zahteven bo, saj odhaja Slovenija k neugodni Finski. ''Imamo dobre izkušnje z gostovanji pri severnjakih. Lani nismo izgubili niti na Norveškem niti na Švedskem. Finska je podobna reprezentanca, a vendarle pomeni nekaj drugega. Naš cilj je dobiti obe tekmi. Najprej premagati Fince, nato pa še Dance,'' želi nadaljevati zmagoviti niz. Spomnimo, Slovenija ni doživela poraza že osem tekem zapored.
"Lepo je, da se tako piše"
Prepričan je, da bodo vratarji, ki jih ima na razpolago selektor Kek (Belec, Vidovšek in Ivačič), nadoknadili vrzel ob odsotnosti kapetana Oblaka.
Na Finskem mu ne bo mogel pomagati kapetan Jan Oblak. Bo to velik udarec za Slovenijo? ''Je od eden najboljših nogometašev v državi, brani pri Atleticu. To bo velik primanjkljaj, a nima smisla, da bi zaradi tega jokali. Žal nam je, da ga ni, žal je tudi njemu, a imamo še tri dobre vratarje, v katere stoodstotno verjamemo. So dobro pripravljeni, tako da sploh ne dvomimo o tem, da ga lahko dobro nadomestijo,'' je podobno kot soigralci prepričan, da bi lahko Slovenija pozitiven rezultatski niz zadržala tudi brez enega najboljših vratarjev na svetu, ki ne more pomagati soigralcem, jih je pa s poškodovanim vratom že obiskal v reprezentančnem taboru in jim še dvignil motivacijo.
Oblak nastopa v Madridu, kjer je doma tudi madridski Real. Lani je v Italiji odjeknila govorica, kako so dobre predstave Lovrića v serie A prepričale tudi sodelavce belih baletnikov, ki naj bi na širši seznam želja uvrstili tudi 25-letnega slovenskega reprezentanta. ''Dovolj sem že izkušen, da vem, kako me takšne novice ne smejo zmesti pri delu. To je pač del narave našega posla. Veliko novic slišiš in prebiraš, a moraš ostati najbolj osredotočen na igrišče. To, kar se govori glede Reala, lahko vzamem le kot dodaten motiv za dokazovanje, da bi bil najboljši na igrišču, nikakor pa ne kot pritisk. Lepo je, da se tako piše,'' poskuša narediti vse, da ga takšne govorice ne bi zmedle. Za zdaj ta zgodba še nima konkretnega epiloga. ''Tega, da bi o tem govorili tudi moji agenti, ni. Ne vem, kaj se dogaja. Dokler ni konkretno, od agenta ne slišim nič. In prav je tako, saj mora moja glava ostati na igrišču, ne pa, da me vse skupaj zbega.''
V dresu Udineseja je v nedavno končani sezoni zatresel tudi mreži Napolija in Interja.
Lani so se razširile govorice, da se zanj zanima tudi madridski Real, pri katerem že vrsto let izstopa Luka Modrić.
Ni mu bilo lahko ostati ravnodušen, ko se ga je omenjalo v povezavi z Realom. Kraljevi klub vendarle pomeni njegove otroške sanje, tam nastopa tudi njegov vzornik Luka Modrić. ''To so sanje in dodatna motivacija, a raje stojim z nogama trdno na tleh. Osredotočam se le na Udinese in reprezentanco. To je najpomembnejše,'' nam je pojasnil eden izmed številnih slovenskih legionarjev v serie A, kjer je v nedavno končani sezoni dvakrat pokvaril načrte evropskemu podprvaku Interju, premagal celo Samirja Handanovića, zatresel pa tudi mrežo italijanskega prvaka Napolija.
S tem je le nadaljeval imenitno obdobje, ki je nedvomen vrhunec doživelo še spomladi 2021, ko je prispeval zadetek za zgodovinsko zmago Slovenije nad Hrvaško. ''Takrat so se dogajali nerealni prizori. Saj sploh nisem mogel verjeti, da sem igral proti vzorniku Modriću, na koncu pa dosegel zadetek za zmago. To mi je ogromno pomenilo, Modrić pa je po tekmi pokazal svojo veličino, ko mi je čestital in bil, čeprav je Hrvaška izgubila, srečen zame,'' se še kako rad spominja sploh prve zmage Slovenije nad Hrvaško v pestri zgodovini sosedskih obračunov.
Spočil se bo v Dalmaciji
Nekdanji nogometaš Sturma in Lugana uživa v serie A, kjer brani črno-bele barve Udineseja.
Z Udinesejem ima sklenjeno pogodbo do leta 2027 in uživa v Vidmu. Poleg Reala se je glede prestopnih dejavnosti omenjal tudi Juventus, še en evropski velikan. Ker so v Italiji poročali, kako se za Jako Bijola zanima aktualni prvak Napoli, ima klub Udinese še bolj za izjemno izhodiščno točko v karieri. ''Udinese nima odličnega imena le v Italiji, ampak tudi v evropskem nogometu. To je naša velika prednost in priložnost, da izkoristimo vse potenciale. Da igramo brez stresa, sproščeno. Brez pritiska, da bi se moralo vse takoj izpolniti. Se bo že ob svojem času,'' verjame, da njegova najboljša leta, kar zadeva nogometno kariero, šele prihajajo.
Po reprezentančni akciji se bo poskušal malce spočiti nekje ob morju, ki ga obožuje. Med sezono pogosto najde mir tudi v Piranu, ki ga obiskuje pogosto, če mu le dovoljuje čas. Dobro se spominja, kako je kot otrok igral nogomet v Tartinijevem mestu. Igrišče na vrhu mesta, ki zaradi izjemnega razgleda in bližine sakralnega objekta slovi kot eno od lepših v tem delu Evrope, ga je nekoč zelo navduševalo. ''To so prekrasni spomini,'' se rad vrača v Slovenijo. V državo, ki je najprej sprejela njegove starše, zdaj pa od leta 2020, ko je prejel slovenski potni list, navdušeno spremlja še njegov napredek.
Selektor Matjaž Kek bo naredil vse, da bi se ga opazilo tudi v državnem dresu. Nova priložnost se ponuja že v petek, na razprodanem stadionu v Helsinkih.
