Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Rok Viškovič

Ponedeljek,
2. 7. 2012,
21.40

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Cristiano Ronaldo Cristiano Ronaldo Andres Iniesta Mario Balotelli Iker Casillas

Ponedeljek, 2. 7. 2012, 21.40

7 let, 12 mesecev

Španci in še pet junakov

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Evropsko prvenstvo 2012 je za nami. Za sabo je, kot vedno, pustilo junake. Kdo so tisti, ki so najbolj navdušili in bili osrednje osebnosti turnirja najboljših evropskih nogometnih reprezentanc?

Kaj napisati o kapetanu španske reprezentance in Reala Madrida, ki je pri 31 letih večkrat osvojil vse, kar se osvojiti da? Dvakrat je bil evropski prvak, pohvali se lahko tudi s svetovnim naslovom. Pri vseh naslovih Španije je imel pomembno vlogo. Tudi letos, seveda. Prejel je le en gol, na prvi tekmi skupinskega dela proti Italiji. Potem je mrežo neohranjeno ohranil kar 509 minut. Izkazal se je z nekaj izjemnimi obrambami, blestel je tudi takrat, ko je bilo najbolj pomembno. V polfinalu proti Portugalski, ko so o finalistu odločale enajstmetrovke. Trenutno je pri 137 nastopih v izbrani vrsti, v finalu je s 100. zmago postavil nov mejnik. Priklon šampionu. Brez dvoma najboljšemu vratarju na svetu.

Če kdo, potem si bo poletje 2012 za vselej zapomnil komajda 23-letni bočni branilec. S Španijo je ob debiju na velikih tekmovanjih osvojil naslov evropskega prvaka, med prvenstvom je prestopil v Barcelono, ki je Valencii zanj odštela 14 milijonov evrov. Vrnil se bo tja, kjer je storil prve nogometne korake. Za Katalonce utegne biti velika okrepitev. Da je iz pravega testa, je pokazal v Ukrajini in na Poljskem. Brezhibna tehnika, značilna za vse španske reprezentante, hitrost in tudi konkretnost pred nasprotnikovimi vrati. Vrhunec je doživel v velikem finalu, ko je zadel za 2:0. Zapečatil je usodo Italijanov, sam pa dosegel prvenec v španskem dresu. Nogometaš, ki bo v prihodnosti krojil vrh evropskega nogometa. Do tega prvenstva je zbral le pet nastopov v izbrani vrsti. Izkoristil je poškodbo Carlesa Puyola in bil ob pohodu na nov naslov v začetni enajsterici na vseh tekmah, ki jih je odigrala Španija.

Čeprav ima 28 let, je v nemški reprezentanci že pravi veteran. Pridno se približuje številu 100 nastopov v dresu Nemčije, na letošnjem evropskem prvenstvu je igral na vseh petih tekmah. Od prve do zadnje minute. Za selektorja Joachima Löwa je preveč pomemben, da bi sedel na klopi. Je kapetan Nemčije, ima pomembno besedo ob in seveda na igrišču. V četrtfinalu proti Grčiji je zabil gol, ki je Nemcem utrl pot do polfinala. Na način, kot je zabijal že večkrat. Prodor z leve strani proti sredini, strel in – gol. Pomemben za Bayern München, ključen za Nemčijo. Med najboljšimi levimi branilci na svetu. Zagotovo. Žal na tiste res prave, največje lovorike še vedno čaka. V ligi prvakov je še ni osvojil, na evropskih in svetovnih prvenstvih prav tako ne. Čeprav je bil večkrat blizu. Zelo blizu. Morda kmalu ...

Med navijači ne preveč priljubljen. Zaradi grobosti, še bolj zaradi pogostega simuliranja in zvijanja po tleh. Med soigralci in trenerji obratna zgodba. Zaradi požrtvovalnosti in srčne igre je zelo priljubljen. Za zmago je pripravljen narediti vse. Da ne bo govora le o značajskih lastnostih, je potrebno nekaj povedati tudi o kakovosti. Ta je nesporna, kar je pokazal tudi na tem prvenstvu in bil steber obrambe Portugalske, ki je bila zelo trdna. Zabil je tudi gol, in sicer na tekmi proti Danski. To je bil prvi gol Portugalske na tem prvenstvu. Zanimivo, prvega je zabil že pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Proti Dancem je bil izbran tudi za najboljšega posameznika tekme. Sodi med najboljše osrednje branilce na svetu. Zelo dober tako v izbrani vrsti kot tudi v madridskem Realu.

Na prvenstvo je pripotoval z novo pričesko. Dolgih las ni več, znanje in borbenost sta ostali. Po nekaterih kriterijih je bil celo najboljši igralec prvenstva. Nedvomno je sodil med najbolj standardne. Igral je na vseh tekmah Španije od prve do zadnje minute. Tokrat ne na bočnem položaju, pač pa v osrednji obrambi. V paru z Gerardom Piquejem, s katerim naj se ne bi razumela najbolje, je deloval zanesljivo. Njegov zvezdni trenutek je prišel v polfinalu proti Portugalski. Po tem, ko je v finalu lige prvakov proti Chelseaju grdo zgrešil strel z enajstmetrovke in bil tarča posmeha še tedne za tem, je navijače Španije, ko je pristopil k žogi v polfinalu, zmrazilo. On pa … Gianluigija Buffona je premagal s prefinjenim strelom v slogu Antonina Panenke. Mojstrovina. ''Selektor je vedel, da sem malo nor,'' je po tekmi skozi smeh razlagal novinarjem. V polfinalu je bil izbran tudi za najboljšega posameznika tekme.

Če bi bila Italija evropski prvak, bi bil brez dvoma najboljši posameznik prvenstva. Vodja italijanske reprezentance. Srce in duša njene ekipe. Juventus je pripeljal do naslova državnega prvaka brez poraza, z Italijo je šlo do finala. Dlje ni šlo. Plejadi vrhunskih vezistov v španski reprezentanci se ni mogel postaviti po robu. Kljub temu je za njim odlično prvenstvo. Gol proti Hrvaški in še dve podaji. Za najboljšega posameznika je bil izbran na tekmah proti Hrvaški v skupinskem delu, proti Angliji v četrtfinalu in v polfinalu proti Nemčiji. Od Ukrajine in Poljske se poslavlja s tremi priznanji za najboljšega igralca tekme. Pri 33 letih igra najboljši nogomet kariere. Na svetovnem prvenstvu čez dve leti še utegne blesteti, pozneje verjetno ne več.

Uradno najboljši posameznik letošnjega evropskega prvenstva. Da je eden izmed najboljših nogometašev na svetu zadnjega obdobja, je potrdil tudi ob novem pohodu na evropski naslov. Čeprav ni zadel niti enkrat, v statistiko pa se vpisal z zgolj eno podajo, je bil ključni mož Španije. Izjemen pregled nad igro, o tehniki sploh nima smisla razpredati, hitrost razmišljanja in še kaj. Včasih navijačem para živce, ker se želi z žogo praktično sprehoditi v gol, a dejstvo je, da je brezhiben vezist in ob Xaviju Hernandezu ideolog španske igre, ki je nerešljiva uganka za vse nasprotnike Španije že nekaj let. Pri pred kratkim dopolnjenih 28 letih je pred njim še vrsto let igranja na vrhunski ravni. Zagotovo tudi še kakšna lovorika. Najboljši posameznik srečanj na tekmah proti Italiji v skupinskem delu tekmovanja in v finalu ter proti Hrvaški. Pred dvema letoma je Španiji prinesel naslov najboljšega na svetu z golom v finalu, tokrat je poskrbel za evropski naslov.

Čeprav ni tak mojster nogometa, kot so njegovi soigralci v zvezni vrsti španske reprezentance, je za igro selekcije Vicenteja del Bosqueja nepogrešljiv. Opravlja ''umazano'' delo, ob tem pa zna biti še kako konkreten tudi v napadu. Da je tako, je dokazal na četrtfinalni tekmi proti Franciji, ki jo je Španija z 2:0 premagala z dvema zadetkoma vezista madridskega Reala. Najprej je zadel z glavo, potem je hladnokrvno realiziral enajstmetrovko. Razumljivo, po tej tekmi je bil izbran za najboljšega posameznika srečanja. Visoki in robustni vezist, ki se zelo dobro vklaplja v špansko selekcijo, polno majhnih in hitrih nogometašev. V reprezentanci bo trajal še nekaj časa.

Vezist, ki je bil na tem prvenstvu ob potezah španskega selektorja, ki smo se jim čudili vsi, na koncu pa so se izkazale za povsem upravičene, nemalokrat najbolj ofenziven španski nogometaš in opravljal vlogo napadalca, je zabil dva gola. Čeprav je bil v začetni enajsterici le na štirih tekmah. In niti enkrat ni bil na igrišču od prvega do zadnjega sodnikovega žvižga. Od prve minute je igral na prvi tekmi skupinskega dela proti Italiji in poskrbel za izenačenje. Proti Irski je na igrišče prišel v zaključku, a se vseeno uspel vpisati med strelce. Proti Hrvaški je prav tako dobil malo priložnosti za igro. Proti Franciji, Portugalski in v finalu je bil eden izmed ključnih mož. Prvi gol, ki ga je v velikem finalu zabil David Silva, je bil zaključek njegove veličastne akcije, v kateri je osmešil italijansko obrambo. V polfinalu je proti Portugalski hladnokrvno realiziral zadnjo enajstmetrovko. Lahko se pohvali z dvema evropskima in svetovnim naslovom. Pri vseh je imel prste vmes. Pred štirimi leti je v finalu podal Fernandu Torresu za odločilni zadetek, pred dvema letoma je bil v Johannesburgu podajalec pri zadetku Inieste. Ima šele 25 let.

Medijsko eden izmed najbolj izpostavljenih nogometašev na svetu v zadnjem obdobju je na evropskem prvenstvu potrdil, da lahko blesti tudi na najvišji ravni. Čeprav je imel v minuli klubski sezoni nemalo težav, mu je selektor Italije Cesar Prandelli zaupal in ga redno uvrščal v začetno enajsterico. Na klopi je tekmo začel le proti Irski v zadnjem krogu skupinskega dela, pa se takoj po prihodu na igrišče vpisal med strelce. Z evrogolom. Najbolj zvezdne trenutke kariere, ki je šele na začetku, je doživljal po polfinalni tekmi z Nemčijo, ko je torpediral Nemce z dvema zadetkoma. Prvega je zabil z glavo, drugi je bil nov pravcati evrogol, ki je razparal mrežo Manuela Neuerja. V finalu so italijanski navijači upali, da jim bo prinesel evropski naslov, sebi pa naslov najboljšega strelca. Poizkušal je, imel nekaj strelov proti španskim vratom, a ni šlo. Španija je bila predobra. Po zadnjem sodnikovem žvižgu je planil v jok, a priložnosti za nove podvige bo še dovolj. Star je šele 21 let.

Portugalska je igrala v ''skupini smrti'' in bila po porazu proti Nemčiji v nezavidljivem položaju. Njen zvezdnik in kapetan se ni izkazal, zelo slab je bil tudi proti Danski, ki so jo Portugalci premagali brez njegove pomoči. Potem se je začel njegov šov. Na odločilni tekmi zadnjega kroga skupinskega dela proti Nizozemski je blestel. Pri zmagi z 2:1 je zabil dva gola, njegova predstava na tej tekmi pa je bila verjetno najboljša kateregakoli posameznika na tem prvenstvu. Odličen je bil tudi proti Češki v četrtfinalu, ko se je še tretjič vpisal med strelce. Seveda, na obeh tekmah je bil izbran za najboljšega posameznika. Potem je prišel polfinale proti Špancem, ko je bil spet med najbolj aktivnimi Portugalci, a odločilnega koraka – zadetka v mreži klubskega soigralca Casillasa -, ni storil. Pri strelih z enajstih metrov sploh ni prišel na vrsto. Predviden je bil kot peti izvajalec, a je Fabregas dvome o zmagovalcu razblinil že pred tem. Zato si je od marsikoga prislužil kritike, a dejstvo je, da je vnovič dokazal nesporno kakovost. Že nekaj let sodi med najboljše na svetu, če bi s Portugalsko prišel do evropskega naslova, bi skorajda zagotovo prišel do zlate žoge. Tako bo trepetal, da mu lovorike še tretjič zapored izpred nosa ne pobere velik rival Lionel Messi.

Ne spreglejte