Nedelja, 4. 2. 2024, 4.00
2 meseca, 4 tedne
Skok v športno preteklost
Vsak dan je spil deset piv, prikazal se mu je Jezus Kristus
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,26
Cicinho, z daljšim imenom Cicero Joao de Cezare, njegov dedek je bil Italijan in se je pisal De Cesare, se je rodil 24. junija 1980 v Braziliji. Dres brazilske reprezentance je oblekel 15-krat.
Ni bil anonimnež, še zdaleč ne. V svetu vrhunskega nogometa je pustil svoj pečat, bil je reprezentant Brazilije in zvezdnik madridskega Reala, a ostaja vprašanje, kaj vse bi še lahko naredil, če se ne bi ujel v past alkoholizma. To je zgodba o Cicinhu. Zelo je poučna. Številke zaužitih pijač, ki jih omenja, preprosto šokirajo.
Pred njim je bila velika kariera. Vse je šlo kot po maslu. Cicinho je blestel pri Sao Paulu, brazilskem klubskem velikanu, z njim postal južnoameriški in svetovni prvak, se dokazal tudi v brazilski izbrani vrsti, leta 2006, ko je s petkratnimi svetovnimi prvaki nastopil tudi na mundialu v Nemčiji, pa prejel ponudbo madridskega Reala. Takrat je bil eden najboljših desnih bočnih branilcev na svetu.
Brazilci so ga primerjali s Cafujem. Obetala se mu je izjemna kariera pri Realu, ki je zanj plačal Sao Paulu 7,8 milijona evrov. To leta 2006 ni bil majhen znesek. Real se je že oziral po tem, da bi v Madrid privabil njegovega rojaka Danija Alvesa, ki je takrat izstopal pri Sevilli, pozneje pa postal legenda Barcelone.
Čeprav je bil že malodane domenjen z Manchester Unitedom, je po tem, ko ga je poklical rojak Roberto Carlos in povabil med Galaktike v Madrid, snedel besedo in si premislil. Rdeči vragi ga niso dočakali. Vrata mu je odprl kraljevi klub, kjer se je pridružil slovitim soigralcem, a mu ni šlo vse po načrtih. Pokazal je manj od tistega, kar so od njega pričakovali. Skozi čas so spoznali, kaj ga najbolj zavira pri tem, da bi pokazal več.
Na polno je pil 20 let zapored
To je bil alkohol. "Piti sem začel že pri 13 letih. Rekli so mi, kako je pivo dobro in hranljivo. Spil sem zelo veliko alkohola. Pred tem, ko sem podpisal pogodbo za Atletico Mineiro, sem pil zaradi tega, ker sem bil brez denarja, potem, ko sem ga začel služiti kot nogometaš, pa sem pil vse. Na polno sem pil 20 let zapored, vsak dan sem spil od deset do 12 piv. Ko sem pil, pa sem tudi kadil. Kadil nisem le takrat, ko nisem pil, a je bila v tem težava, ker sem popival prav vsak dan," se je pozneje, ko je že obesil nogometne čevlje na klin in zamenjal življenjski slog, večkrat izpovedal v javnosti in razgovoril o obdobju, na katerega ni ponosen.
Piti je začel pri 13 letih. Živel je na podeželju, izven mesta. Ob koncih tedna je pred bari prosil starejše osebe, da so mu kupile pijačo. Pri tem je najbolj pazil, da ga niso opazili starši in policija. Uspevalo mu je. Tako je pozneje povedal za časnik Estado de Sao Paolo.
To je želel narediti za mlajše, za tiste, ki šele stopajo na nogometno pot. Ni hotel, da bi šel še kdo po njegovih stopinjah in vrhunski nogomet mešal z alkoholom. Danes se sliši skoraj nemogoče, da je lahko ob tako bajnih mericah zaužitega alkohola lahko sploh treniral, kaj šele igral tekme, a v svetu Cicinha, nespornega nogometnega talenta, je bil očitno možen tudi ta fenomen. "Enkrat sem spil 18 caipirinh (priljubljeni brazilski nacionalni koktejl, op. p.) in 14 piv, takrat se mi je prikazal Jezus Kristus," je opisoval nore prigode in privide v času najhujših popivanj.
Kot profesionalnemu nogometašu mi ni bilo težko priti do alkohola. ''Sploh nisem potreboval denarja, da sem ga dobil. Ljudje so bili srečni, če sem bil z njimi v restavraciji,'' je kot nogometaš Reala na lastni koži doživljal, kako mu priljubljenost, bil je vendarle eden izmed Galaktikov, omogoča razne privilegije. Vsi so mu hoteli plačati pijačo in ga počastiti.
Zaradi alkohola je zasovražil nogomet
Italijanski strateg Fabio Capello je z njim pri madridskem Realu izgubljal živce, nekajkrat je prišel v klub tako ''dodelan'' in izmučen, da je zaspal na taktičnih posvetih pred tekmami. A na tekmah je še nekako šlo, tam je Brazilec še pokazal nekaj zajetnega znanja, s katerim si je pred tem zgradil kariero v svoji domovini. Tako je Realu pomagal do naslova španskega prvaka (2006/07).
Pri madridskem Realu si je delil slačilnico z imenitnimi nogometnimi velemojstri, med katerimi sta izstopala njegov rojak Ronaldo in Francoz Zinedine Zidane.
Ko pa je vodenje belih baletnikov prevzel Nemec Bernd Schuster, je Cicinho dobival le še drobtinice. Po tem, kar je pozneje povedal o svoji odvisnosti do žlahtne kapljice, to niti ne čudi. "Zaradi alkohola sem zasovražil nogomet. Nisem čutil več te ljubezni. Čutil sem le frustracijo, nezadovoljstvo, saj na igrišču nisem mogel pokazati tistega, kar znam. Ko ti bog podari talent, ti pa ga ne znaš izkoristiti, je to očiten znak, da delaš nekaj narobe. Alkohol in profesionalni nogomet pač ne gresta skupaj. Ne gresta," v poduk ostalim, ki bi jih lahko kdaj to zamikalo, pojasnjuje nekdanji brazilski reprezentant, ki je doživel to čast, da je nosil dres madridskega Reala ravno v obdobju slovitih Galaktikov.
Njegov soigralec je bil tudi Anglež David Beckham.
Tako si je delil slačilnico z imenitnimi virtuozi, kot so bili Zinedine Zidane, Ronaldo, Roberto Carlos, David Beckham, Raul … V ekipi ni manjkalo rojakov, poleg njega, Ronalda in Roberta Carlosa sta bila tu še Robinho in Julio Baptista, ogromno brazilsko kolonijo v Madridu pa je vsaj na začetku njegovega prihoda dopolnjeval še trener Vanderlei Luxemburgo.
Pri Realu je zbral 32 nastopov in leta 2007 postal španski prvak. ''Ali sem treniral pijan pri Realu? Da. Svoj zadah sem skrival s tem, da sem pred treningom pil kavo, pred tem pa se še stuširal in malce pretiraval s kolonjsko vodo,'' je razkril svoj trik, ki se ga je posluževal v karieri.
Srčna izbranka mu je spremenila življenje
A tudi to ni pomagalo. Še vedno je bil v duši nesrečen, nekaj mu je manjkalo. "Igral sem za Real, a sem bil vseeno nesrečen. Najhuje pa mi je bilo tistih pet let, ki sem jih preživel pri Romi," je imel v mislih obdobje med letoma 2007 in 2012, ko je zapustil bele baletnike in se odpravil v večno mesto.
Romi je leta 2008 pomagal do pokalnega naslova v Italiji.
Roma je zanj plačala 15 milijonov evrov. Kljub vsemu, kar se mu je dogajalo pri Realu, ko je igral vedno manj, je verjela vanj. Tam je sprva igral redno, a so mu nato stare navade hitro otežile vsakdan. Sledile so posoje, vmes se je selil k Sao Paulu in Villarrealu, leta 2012, takrat je imel že 32 let, pa so sinovi volkulje dokončno dvignili roke od njega. Tudi zaradi vse bolj pogostih nočnih izletov Cicinha v rimske lokale.
Kar se tiče nogometa, ga to vendarle ni dotolklo. V bistvu ga je konec epizode v Rimu rešil, saj je v mestu ob Tiberi spoznal Marry. Srčno izbranko, ki mu je spremenila življenje. Še danes ji je hvaležen, da mu je priskočila na pomoč in ga rešila, da se je iztrgal iz alkoholnih krempljev ter depresije.
Ko je bil najbolj na tleh, je v Rimu spoznal rojakinjo Marry, ki mu je spremenila življenje in ga odrešila številnih muk.
"Pomagala mi je, da sem nehal piti in nenadzorovano zapravljati denar. Poročila sva se, nato pa sem storil najpametnejšo stvar v življenju, saj sem ji rekel, naj upravlja z mojim denarjem. Jaz sem ga služil, ona pa je odločala, kaj z njim," je izpostavil obdobje, ko se je s strokovno pomočjo uspel ločiti od steklenic in se posvetil zgolj nogometu, ženi in božji besedi. Od leta 2012 tako več ne pije niti ne kadi. Živi po načelih, ki jih od njega zahteva vera.
Oče je hranil njegov denar, zdaj je komentator
Z nogometom je nadaljeval v Braziliji, se nato vrnil prek velike luže in navduševal v Turčiji (Sivasspor), kjer je bil njegov trener Roberto Carlos, se spet vrnil v domovino sambe in nato leta 2018 sklenil kariero. Nogomet je nehal igrati pri 39 letih. Morda bi ga še nadaljeval, v zadnjih sezonah je zelo užival, a so bile bolečine v kolenih, v karieri je prestal dve hujši operaciji, prevelike. Slovo z igrišč je bilo neizbežno.
Življenje po koncu kariere pa je bilo lepše še zaradi nečesa. V obdobju, ko je brezglavo posegal po alkoholu in se vsak dan opijal, je pošiljal gore denarja očetu. Ta ga je hranil, po tem, ko je Cicinho spremenil življenjski slog in vstopil v trezen svet, pa mu ga je tudi vrnil. Tako sta mu žena in oče omogočila lepše življenje na stara leta, kjer še vedno ne more brez nogometa.
Presrečna družina Cicinho:
Danes je star 43 let, v drugi karieri pa se je predal izzivom strokovnega komentatorja na televiziji SBT. Tako še vedno spremlja nogometne tekme. V tem se je našel, to opravlja z veseljem, brez vinjenosti. Nekdanji brazilski nogometni as, pred katerim je bila izjemna kariera, saj je spadal med najboljše desne branilce na svetu in bil oklican za novega Cafuja, nato pa iz sezone v sezono padal v povprečnost, tako spet uživa v življenju. In ima novo poslanstvo. Da opozarja ljudi, kako se jim ne splača ponavljati njegovih napak.
