Prvi tujec v zgodovini Man Utd živi v Sloveniji

Nikola Jovanovič je pred več kot 30 leti eno sezono igral za velikana z Old Trafforda, ki se bo letos v finalu lige prvakov pomeril z Barcelono in skušal osvojiti četrti evropski naslov v zgodovini kluba. Danes 58-letnega v Cetinjah rojenega nekdanjega nogometaša je življenjska pot zanesla v Slovenijo, kjer si je ustvaril družino in živi s soprogo, s katero sta skupaj že od najstniških let. ''Živim svoje življenje. S preteklostjo se ne obremenjujem več. Kar je bilo, je bilo. Pomembna je prihodnost,'' nam je ob srečanju v Mengšu dejal nogometaš, ki je v Manchester United prestopil leta 1980 iz vrst Crvene zvezde. Robustni branilec je na Otok prišel z impresivno statistiko. V dresu beograjskega velikana, ki je takrat na prostorih Evrope pomenil veliko, je odigral 359 tekem in zabil 50 golov.

''Do mojega prihoda v Manchestru ni igral niti en tujec. Bili so Škoti, Irci, tudi Valižani, a bil sem prvi ne Britanec, ki je zaigral za ta klub. Takrat sem bil edini tujec, vsi ostali so bili Otočani. Če pogledamo moštvo Manchestra zdaj, je ravno obratno. Na prste ene roke lahko preštejemo Angleže, ki igrajo v prvi postavi,'' se spominja nekdanji zvezdnik jugoslovanskega nogometa, ki zdaj živi v Komendi. Njegov prestop je bil vreden 300.000 angleških funtov. Vsota se zdaj zdi smešno nizka, a bila je visoka. Zelo visoka. ''To je bil takrat rekord za nogometaša iz Crvene zvezde in eden izmed najbolj bogatih prestopov v zgodovini jugoslovanske lige dotlej. Težko povem, koliko denarja bi to pomenilo zdaj. A če rečem 20, 25 milijonov evrov, se verjetno nisem zmotil,'' se spominja ''Nikki'', kot so ga poimenovali Otočani, in doda: ''Takrat sem imel tudi ponudbo Bayerna in še nekaterih klubov, a želel sem si v Manchester.''

Namesto Bayerna raje v Man Utd

O Manchester Unitedu je imel vedno visoko mnenje. ''Zame Manchester sodi med najboljše evropske klube. Barcelona in Real Madrid, potem pa je tu že United. To je vrhunsko organiziran klub, ki je z leti še dodatno zrasel, a je bil že takrat, ko sem zanj igral jaz, v vrhu,'' je prepričan Jovanović, ki je na Old Traffordu igral le eno leto.

''Imeli smo dobro ekipo, reprezentante Anglije, Škotske, Walesa, a nam ni šlo. Prvenstvo smo končali šele na osmem mestu prvenstvene razpredelnice. Sam sem igral redno, malo v sredini obrambe, malo na boku. Po koncu sezone je prišel nov trener, začele so se tudi težave s hrbtom. Potem sem se pripravljal za svetovno prvenstvo 1982, na katerem sem nastopil, po prihodu iz Španije pa sem se z Angleži razšel,'' pravi Jovanović, ki je bil nekaj časa še član Budućnosti iz Podgorice. ''Moja kariera je bila kratka. Pri 30, 31 sem se počasi že upokojil, bil vmes dve leti in pol poškodovan, odslužil pa tudi vojaški rok. Takrat je bilo drugače, kot je zdaj. V Manchester sem prišel, star 28 let. Odigral eno sezono, bil potem poškodovan in kar naenkrat star 30, 31 let. Bil sem že prestar,'' se še spominja nekdanji nogometaš, ki je v dresu Jugoslavije zbral sedem nastopov, in dodaja: ''Spomini na otoško zgodbo so lepi. Najbolj sem si zapomnil navijače. Vedno smo imeli čez 50 tisoč gledalcev na Old Traffordu, ki so nas vselej spodbujali. Ni bilo važno, proti komu si igral. Tudi, če si izgubil, so ti ploskali. Pomembno je bilo le to, da si dal vse od sebe.''

Vojna je uničila vse

Ob prihodu na Old Trafford je bil star 28 let. ''Ko sem prišel v Anglijo, sem se hitro prilagodil. Spomnim se, da smo v Jugoslaviji trenirali veliko več, zato mi je bilo celo lažje. Da bi bil zaradi prestopa v tako velik klub kaj vzhičen, še zdaleč ne. Verjetno se mlajši danes tega ne zavedajo, a Crvena zvezda je bila takrat evropski velikan. Iz enega velikega kluba sem prišel v drugega. V Beogradu je bilo 50, 60 tisoč ljudi na vsaki tekmi. Ko so bili derbiji, tudi 100 tisoč. Lahko bi rekel, da smo bili v takratni Jugoslaviji nogometaši celo večji zvezdniki, kot smo bili v Angliji. Jugoslovanska liga pa je takrat, o tem ni nobenega dvoma, sodila med najboljših pet v Evropi. Da o preostalih športih sploh ne govorim,'' je povedal naš sogovornik, ki je prepričan, da bila rešitev za nogomet s področja bivše skupne države, regionalna liga po vzoru košarkarske. A o tem kdaj drugič.

Z otoškim nogometom in tamkajšnjimi zvezdniki je v zadnjih letih povezanih veliko škandalov. Popivanje, spolne afere, pretepi … ''Takrat tega, vsaj v našem klubu, ni bilo. Okoli sebe sem imel pridne in poštene fante. Vsak je imel svojo družino. Glede pijta alkohola pa … Mogoče kakšno pivo, dva. V Jugoslaviji so nogometaši pili veliko več,'' z nasmehom na ustih pove Jovanović, ki se skozi pogovor dostikrat vrne v čase bivše Jugoslavije. ''Na teh prostorih se je igral res dober nogomet. Zadnja generacija, ki je bila vrhunska, je bila tista z Dejanom Savičevićem in preostalimi. Potem pa se je začelo dogajati, kar se je. In vse je šlo v …'' se 20 let nazaj zazre naš sogovornik.

Spominkov skorajda ni več

Zdaj, leta 2011 je pred nami vrhunec sezone, v katerem se bosta v soboto na Wembleyju pomerila Barcelona in njegov nekdanji klub. ''Navijal bom za Manchester United, seveda, a bo težko. Če gledamo realno, so Katalonci veliki favoriti. Barcelona je zdaj še močnejša, kot je bila pred dvema letoma, ko je zmagala v Rimu. Nobena ekipa na svetu ni tako kakovostna, kot je Barcelona. To je sanjski nogometni ustroj. Pri Kataloncih od prvega do zadnjega igrajo vrhunsko. Imam občutek, da bi pri njih na igrišče lahko stopil tudi fizioterapevt, pa bi igral enako kot Messi. Vsi so mojstri nogometa,'' ekipo Josepa Guardiole hvali Jovanović.

''Pričakujem zanimivo tekmo, v kateri bo padlo veliko golov. Barcelona se bo odprla, v tem je morda priložnost Manchestra Uniteda. Da na sredini vzame žogo in s hitrim protinapadom ogrozi vrata nasprotnika. A kako vzeti žogo Messiju, Iniesti, Xaviju in Villi?'' se sprašuje nekdanji član velikana z Old Trafforda, ki zelo spoštuje Alexa Fergusona. ''O njegovem delu je brezpredmetno govoriti. On je najbolj zaslužen za vse uspehe ekipe. Za nakupe ne odšteje veliko, a se vselej izkažejo za zadetek v polno. Zadnji primer je Javier Hernandez. Od preostalih bi pri Manchestru izpostavil še Wayna Rooneyja, vratarja Edwina van der Saarja, in Ryana Giggsa. Ta je fenomen. Traja že leta in leta, pa še vedno sodi v svetovni vrh. Je pravi nogometaš, spominja na južnoameriške zvezdnike,'' je še povedal Jovanović, ki bo tekmo spremljal. A zgolj prek televizijskih zaslonov.

''Tekem v živo ne spremljam že nekaj časa. Ne vem, kdaj sem bil nazadnje v Manchestru. To me ne zanima več. Vprašanje, če je kdo od tistih, ko so bili tam, ko sem igral jaz, še v klubu. Stotine in stotine igralcev se je zamenjalo. Nogometaši pridejo in grejo. To pozabiš. Življenje gre naprej. In prav je tako. Bom pa z vsem srcem navijal za Manchester. Seveda,'' je sproščen pogovor počasi zaključeval nekdanji nogometaš, ki spominkov iz časov, ko igra, skorajda nima več. ''Drese sem razdelil med prijatelje, slik imam bolj malo. Nekaj v Črni gori, to pa je tudi vse,'' je povedal Jovanović, ki je na pogovor prinesel edino sliko iz časov, ko je igral nogomet, ki jo je našel doma. Po pogovoru je ni vzel nazaj. ''Vzemite jo. Jaz je ne potrebujem,'' je rekel in pomahal v slovo.