Ponedeljek, 22. 5. 2017, 16.15
7 let, 2 meseca
Intervju
Matjaž Kek: Vse skupaj mi gre včasih pošteno na živce
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,60
3
"Danes sem verjetno najsrečnejši človek na svetu," je po osvojitvi naslova hrvaškega prvaka, na katerega je Rijeka čakala 71 let, dejal njen trener, Slovenec Matjaž Kek.
Kako zelo priljubljen je na Reki trener, ki je po dveh lovorikah in dveh nastopih v skupinskem delu lige Europa vrhunec v Kvarnerskem zalivu dočakal po petih letih, ni treba posebej poudarjati. Iz ust vsakega Rečana smo že do zdaj poslušali le hvalospeve. Zdaj jih bomo še bolj. V zadnjih tednih je veliko energije porabil, ko se je trudil miriti evforijo. Od nedelje se lahko vsaj za nekaj dni sprosti.
Rijeka je prvak!
Zgodilo se je tudi to. Tudi čudeži se dogajajo. Dolgo časa smo čakali. To je prvenstvo za vse, ki imajo Rijeko v srcih. Za vse rodove igralcev, trenerjev in ljudi, ki so v klubu. Za vse, ki so trpeli leta in leta, a verjeli, da se bo to zgodilo. Naslov smo osvojili povsem zasluženo. Imeli smo izjemnega tekmeca. Vse to so igralci pretrpeli. Mislim, da je Rijeka po kakovosti igre, po vedenju zasluženo prvak Hrvaške. Najprej poklon igralcem.
Hvala vsem v mojem strokovnem štabu, ki so me prenašali. Hvala igralcem, hvala delovni skupnosti in predvsem hvala tistemu, ki je vse skupaj začel, a ga danes žal ni z nami. Robert (nekdanji predsednik Rijeke Robert Komen, ki je nepričakovano preminil leta 2013, mesec po Kekovem prihodu v klub, op. p.), hvala ti. Hvala tudi tvoji družini. Mislim, da je to največ, kar smo lahko dali.
Je naslov Rijeke res čudež?
Bili smo ekipa, ki je igrala dobro in stalno. Kljub velikemu pritisku nam je uspelo krog pred koncem sezone pred domačimi navijači proslaviti naslov, kar je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Zelo sem ponosen na fante, ki so zdržali. Zaslužili so si.
Čudež pa je beseda, ki jo izgovarjajo tisti, ki vseskozi nekaj osvajajo. Mi naslovov državnega prvaka nismo vajeni, za nas je to nekaj novega. To je naslov za vse ljudi iz Kvarnerja in širše, ki ljubijo ta klub. To je darilo za vse travme in bolečine, ki so jih preživeli. Darilo iz srca, na katero smo zelo ponosni.
Na Reki je od februarja 2013.
Koliko dni za proslavljanje bodo imeli nogometaši?
Ne vem. Bomo videli, kako bo. V torek zvečer imamo trening. Sezone še ni konec. V soboto igramo še zadnjo prvenstveno tekmo proti Dinamu v Zagrebu, kjer bomo v zrak dvignili lovoriko, ki smo si je tako zelo želeli. To tekmo moramo odigrati, čeprav nima tekmovalnega pomena. Potem nas čaka še en vrhunec sezone, finale pokala proti istemu nasprotniku.
Malokdo je pred začetkom sezone verjel, da nam bo uspelo in bo Rijeka odločala o vsem v hrvaškem nogometu. En cilj smo dosegli, drugega si želimo. Zdaj se bomo malo poveselili, potem se bomo spočili in se pripravili na novo tekmo.
Nogomet je tak, hitro gre naprej. Tri, štiri dni lahko noriš, potem je treba gledati naprej. Z zmagovalci pa je vedno tako, da morajo dati nekaj več. In mi smo res zmagovalci. Smo hrvaški prvaki, tako se moramo tudi vesti na igrišču.
Še enkrat pohvala mojim igralcem. To so njihovi dnevi slabe. Jaz jim res privoščim iz srca. Mogoče mi ne boste verjeli, a danes sem najsrečnejši človek na svetu. To je eden izmed dosežkov na moji trenerski poti, na katere sem najbolj ponosen.
Potem pa lov na novo pokalno lovoriko. Konec meseca vas v Varaždinu čaka še finale tega tekmovanja, v katerem ste z Rijeko enkrat že slavili naslov. Nasprotnik bo spet Dinamo. Kako zelo si želite te lovorike?
Ne vem, kaj bi radi vprašali. Seveda bomo naredili vse, da nam bo uspelo. Pokal je pokal. Lovorika je lovorika. Zdaj se malo spočijmo in poveselimo. Potem se bomo ubadali z Dinamom, ki je zelo dober nasprotnik in dominira. Do zadnjega nas ni pustil pri miru. Potrudili se bomo, da bomo tudi v finalu pokala na ravni, ki jo od državnega prvaka pričakujemo.
Fotogalerija Grega Valančiča (Sportida):
Ste si oddahnili po vsem, kar se je dogajalo v zadnjih tednih?
Že pred tekmo sem rekel, da se bo nogomet igral ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Zdaj je za nas napočil veliki trenutek, lahko se veselimo, saj smo dosegli nekaj, česar smo si res želeli. Igrali smo pošteno, odprtega srca. Ni bilo lahko, ampak na koncu šteje, kdo je imel srce. Mi smo ga imeli in nam je uspelo. Zato še enkrat pohvale in čestitke mojim igralcem.
Na igrišču smo tokrat dokazali, da ne bomo filozofirali. Tekmo smo hitro odločili in na koncu navijačem omogočili, da uživajo v res dobri predstavi do zadnje minute tekme in sezone. Zdaj nas čaka dva, tri dni veseljačenja in okrevanja, potem spet pride čas za trening in nogomet.
Kako težko je bilo na tej dolgi poti do naslova, na katerega je Rijeka čakala dolgih 71 let?
Rekel sem in še stojim za tem, da nam je bilo težko. Ne samo zato, ker smo prvič prišli do naslova. Pritisk Dinama in preostalih tekmecev je bil res velik. Vem, kako zelo so si ljudje želeli tega naslova, na katerega so čakali 70 in več let. Vem, kako je bilo nekaterim, sploh zaradi leta 1999, težko. Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči in uspelo nam je.
Trpeli smo, krvaveli, ampak igrali tudi nogomet. Zato je Rijeka zasluženo prvak, saj je igrala nogomet. Enkrat boljše, drugič slabše, a na koncu je bila zasluženo najboljša. Pohvale predsedniku Damirju Miškoviću, igralcem in vsem, ki so nas pripeljali do tega velikega uspeha.
Ste zelo čutili breme pritiska lova na prvo prvenstveno lovoriko, ki se je Rijeki vselej do zdaj izmuznila iz rok?
Saj veste, kako je. Rijeki se ni bilo lahko umestiti med sever in jug, med Dinamo in Hajduk, ki v hrvaškem nogometu in tudi širše nekaj pomenita. Potem se je našel nekdo, ki so ga imeli ljudje najprej za norega.
Govorim o predsedniku Damirju Miškoviću, ki se je podpisal pod vse skupaj. Če ne bi bilo njegove vizije in ljudi, ki so vse to vlekli skupaj, ne bi bilo tega rodu in tega uspeha. Čast in hvala igralcem in velik poklon mojemu predsedniku, njegovi družini in vsem, ki so del tega projekta.
Ste predsednika takrat, ko vam je pred štirimi leti razkril načrte, za norega imeli tudi vi?
Ne. Rekel sem si samo, da je očitno človek, ki še ne ve vsega o nogometu, a očitno se mu je zdaj sestavilo in na koncu smo prišli do cilja. Po petih letih smo postali prvaki.
Neverjetno, kakšno vizijo je imel v glavi. K sreči smo se mu oddolžili in poskrbeli, da so on in njegova družina zadovoljni, zaradi česar sem zelo vesel. Saj me poznate. Dobro veste, da imam rad, če so ljudje okoli mene srečni.
Pred leti bi se tistemu, ki bi rekel, da bo Slovenec prvak na Hrvaškem, nasmejali. Je vaš uspeh tudi priznanje za slovensko stroko?
To je težava tistih, ki so tako govorili. Jaz vem, da sem produkt slovenske trenerske šole, ki je zelo dobra. Če sem s tem, kar sem dosegel, pomagal komu od rojakov in mu odprl vrata, super. Tudi jaz se nisem vsega naučil sam. Tudi jaz sem od marsikoga dobil marsikaj.
Do zdaj je trener z najdaljšim stažem v zgodovini NK Rijeka.
Številni pravijo tudi to, da ste združili Slovence in Hrvate. No, vsaj tiste, ki navijajo za Rijeko. Zdi se, da česa takega, oboji so se združili in stiskali pesti za vas, nismo doživeli že dolgo časa.
Za to ste krivi mediji, ki ste vseskozi poročali, kaj se dogaja, zato so bili lahko ljudje v Sloveniji na tekočem, kaj se dogaja. Normalno, da sem zaradi tega zadovoljen. Ljudem smo dokazali, da lahko ob vseh neumnostih, ki jih kvasijo nekateri in nas razdružujejo, nogomet naredi drugače. Nogomet nas lahko združi.
Tista črta, ki označuje mejo, je nepomembna. Zelo sem ponosen, da smo, tukaj nisem samo jaz, že samo v igralskem štabu sta še dva Slovenca, poskrbeli za to, da smo Slovenci na Reki postali priljubljeni.
Na Reki ste zelo priljubljeni. Ljudje pravijo, da bi vam postavili kar kip.
Saj veste, kako je s tem. Danes bi mi postavili kip, jutri pa me bodo z lopato odganjali stran. Vem, kaj je nogomet. Ne govorite mi o pravljicah.
Rijeka proslavlja prvi naslov.
Pa mislite, da se to res lahko zgodi?
Zakaj pa ne? V nogometu je mogoče vse. Ne nazadnje so se pred tremi tedni, ko smo prvič izgubili, pojavili nekateri, ki so si želeli, da bi odšel. Tako pač je v našem poklicu. Če se s tem obremenjuješ, ti ne bo uspelo.
Trenersko delo zahteva zbranost, odnos in predvsem to, da okoli sebe zbereš ekipo, v katero verjameš. En človek sam ne more narediti ničesar. Takšni časi so minili.
Včasih mi gre kar na živce, kako zelo me izpostavljajo. Trenerji smo tisti, ki se znajdemo v soju žarometov, a za nami stoji ekipa. Moja je fantastična in je opravila vrhunski posel.
Z menoj ni lahko sodelovati. Včasih sem malo tečen. Zasluga gre vsem nogometašem in mojim sodelavcem, ki so garali, bili nepopustljivi in s prestola zrinili Dinamo, ta je velik klub, ki ve, kako osvajati lovorike in se zna tako vesti.
Se lahko zgodi, da odidete z Reke? Pred časom so vas povezovali z beograjsko Crveno zvezdo? Resda naj bi bili s predsednikom dogovorjeni o podaljšanju pogodbe, ki vam poteče po koncu sezone, a za zdaj podpisa še ni bilo.
O tem sem že povedal svoje. Mislim, da sem dovolj resen, stojim za svojimi izjavami. Kaj si kdo ob njih misli, me ne zanima. Vem, kaj sem tukaj naredil, in vem, kaj sem govoril.
Naslednjo sezono torej z Rijeko v ligo prvakov?
Bomo videli.
3