Ni neumnih vprašanj, so le neumni odgovori

Navijači mu vse manj verjamejo, kult reprezentance je na eni od najnižjih točk v tem stoletju, občutljivi selektor pa se, čeprav ima na voljo eno od najbolj nadarjenih generacij, v kateri ne manjka igralcev, ki imajo v večjih evropskih klubih pomembno vlogo (Jan Oblak, Kevin Kampl, Josip Iličić, Miha Mevlja, Jasmin Kurtić, Tim Matavž …), čuti izigranega in napadenega. To ni več tisti Srečko Nazionale, ki je s svojo zlato generacijo uvrstil Slovenijo na svetovni nogometni zemljevid. To je novi Katanec, ki si stvari po nepotrebnem otežuje, čeprav bi si jih lahko olajšal.

Z vsakim javnim nastopom, v katerem priplavajo na površje težko brzdana čustva, si zapleta položaj. To je vse prej kot idealno izhodišče za lov na prepotrebne točke na Wembleyju. Lahko bi bilo in moralo bi biti drugače. Če bi bilo le več prave komunikacije.

• Kaj je povedal v četrtek na novinarski konferenci?

''Ni neumnih vprašanj, lahko so le neumni odgovori,'' mi je pred zadnjim intervjujem zatrdil Aleksander Čeferin. Nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije, zdaj pa že skoraj leto dni najbolj vpliven mož evropskega nogometa, tudi zadnji, ki je Srečku Katancu ponudil podaljšanje selektorskega mandata, je s tem dal vedeti, da se nobenemu vprašanju, pa naj bo še tako nenavadno ali zlonamerno, ne sme gledati v zobe.

Če je neumno, še toliko bolj, saj se lahko hitro razjasni z odgovorom, v katerem se lesketajo resnica in nazorni argumenti. Kaj je lepšega kot s tem stopiti pred dvomljivce? To bi bil dober instrument za odpravljanje Katančevih tegob in obračunavanj, a dolgoletni slovenski selektor z njim (še) ne zna dobro upravljati.

Nejasna obračunavanja

Težava nastopi, ko so njegovi odgovori, ki sicer sploh niso neumni, podani na tako nepovezan in občutljiv način, da se z njimi naredi več škode kot koristi. Če bi bili bolje artikulirani, preprostost navajanja dejstev pa bi spominjala na tisto, ki je svojčas na selektorskem položaju krasila Matjaža Keka in božala ušesa poslušalcev, bi povedal marsikaj pametnega in koristnega, čemur ne bi veljalo oporekati.

Novinarske konference bi dosegle višjo raven. Zadovoljstvo bi bilo na obeh straneh. Ne bi bile več kot poligon za namerne provokacije, uperjene v vodjo strokovnega štaba. Kakor meni selektor. Del javnosti je tudi ne bi doživljal kot nepozaben spektakel, poln nejasnih obračunavanj, ki si ga je vredno ogledati le zaradi tega. Zaradi zabave.

Če bi bili odgovori na vprašanja predstavljeni drugače, bi bil lahko selektor veliko bolj sproščen, razpredalo pa bi se zlasti o nogometnih vprašanjih. Tistih, ki spadajo na igrišče. Nikakor o bioenergiji, užaljenosti, medijskem linču, zlobnih strokovnih komentatorjih …

Tako pa selektor izžareva občutek, da je že dalj časa žrtev namerne medijske kampanje. Čustvena napetost je na vrhuncu, obtoževanja se ne dotikajo le novinarjev. Spregovoril je tudi o krovni nogometni zvezi, tej zameri, da njeno vodstvo ne zna jasno zastaviti cilja, ki naj bi bil vodilo njegovega vodenja reprezentance. Zaradi tega naj bi cilj odrejali kar mediji in po nepotrebnem pritiskali na izbrano vrsto. Je s tem, ko je omenil NZS, že napovedal slovo? Kvalifikacijskega ciklusa bo kmalu konec, prav tako se bo iztekla njegova pogodba.

Kevin Kampl nastopa v ligi prvakov, a ga prihodnji teden ne bo v Slovenijo. Foto: Guliverimage/Getty Images

O Kevinu Kamplu, ki se v zadnjem obdobju izogiba reprezentance tako pogosto, da je že z letala vidno, da nekatere stvari pač ne gredo skupaj, noče govoriti. Dobro, molk je zlato. Najbolj za tistega, ki ga zna uporabljati. Pravijo, da je včasih bolje o čem molčati, če bi lahko že v nekaj sekundah, ko bi preveč iztegnil jezik in kaj izblebetal, naredil nepopravljivo škodo.

Molk pa je lahko tudi izraz nemoči, nevednosti, strahu, sprenevedanja. Če bi Katanec razkril še kaj, bi lahko v nogometni javnosti poskrbel za manj zmede. Kaj si naj po njegovih ''No comment'' mislijo slovenski navijači? Je Kampl, zaradi nesporne kakovosti na igrišču eden najbolj spoštovanih slovenskih nogometašev na svetu, resnično pokazal hrbet selektorju? Celotni reprezentanci? Kje tiči težava?

Katanec ga ni vpoklical, razlogi pa ostajajo skrivnost. Čeprav sta pred vrati najpomembnejši tekmi kvalifikacijskega ciklusa. Selektor bi moral povedati malce več, tako pa ostaja grenak priokus, saj večkrat potoži o skromnem naboru vrhunskih kandidatov za reprezentanco, obenem pa ne računa na najdražjega slovenskega nogometaša vseh časov.

Kot da bi na vse gledal preveč črno

Je pa tudi res, da mu statistika daje po svoje kar prav. Brez svojeglavega zveznega igralca iz Solingena je reprezentanca rezultatsko močnejša, saj z njim v tem ciklusu sploh ni zmagala.

Selektor, če že ne drugega, je v četrtek vsaj malce namignil, zakaj ni povabil nemškega rdečega bika. Njegova prisotnost bi lahko po njegovem zmotila ozračje v reprezentanci in ga zamajala v nepravo smer. Tako je bilo mogoče čutiti v njegovi izjavi, v kateri ni nikogar omenjal poimensko, a je bilo mogoče sklepati, da se je nanašalo prav na Kampla.

Če bi Katanec vsaj v grobem pojasnil, kaj je težava, bi slovenski navijači, še tisti redki, ki jim ni vseeno za usodo članske reprezentance, pridobili jasnejšo podobo in znali razsoditi, kdo je v tem primeru glavni krivec. Da se je med Kamplom in selektorjem že davno izgubila iskrica, brez katere se šport le težko nadeja uspešnih predstav, ni treba veliko razmišljati. Žal pa selektor o njem noče govoriti že dober mesec dni.

Raztresene misli in njihova interpretacija. To sta v zadnjih letih najbolj prepoznavni hibi Katančevih medijskih nastopov. Besede, z njimi vred pa tudi dragocena energija, iz njegovih ust prelahko poletijo v druge sfere. Kot da bi na vse gledal preveč črno. Kot da bi bilo na nebu zapisano, da več kot tega ni mogoče ustvariti. In pika.

Obtoževanja novinarjev, da ga blatijo in rušijo po naročilu, zvenijo paranoično. Selektor naj bi vedel, da za tem nekdo stoji, a ga noče razkrinkati. Pa bi ga moral, saj bi s tem ponudil možnost, da si reprezentančni nogomet končno nalije čistega vina s sedmo silo in da se razišče, ali so smernice namernega škodovanja selektorju resnične. Če sploh obstajajo. Sam o tem dvomim.

Slovenska reprezentanca bo 5. oktobra gostovala pri vodilni Angliji. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Žalostno je, da se to dogaja le teden dni pred odločilnim gostovanjem v Londonu. A selektor si je za nastali položaj kriv sam. Imel je skoraj pet let časa, da bi ubral drugačno taktiko in se zbližal s sedmo silo, prek nje pa tudi z vsem narodom. Tako pa se od njega vedno bolj oddaljuje.

Vsepovsod vidi krivce, le pri svojem delu ima občutek, da je to največ, kar je v tem trenutku zmožen slovenski reprezentančni nogomet. Poskuša biti realen, kategorično realen, brez pretiravanj ali dajanja lažnih upanj. Slovenski športni zanesenjaki v obdobju zadnjih uspehov košarkarjev, rokometašev, odbojkarjev ali hokejistov, takšnega vodenja z vnaprej predstavljenimi alibiji za neuspeh niti ne razumejo.   

Čeprav je imel ogromno možnosti, da bi povedal in razjasnil stvari, s tem pa osredotočenost vrnil na igrišče, se trmasto zapleta v nove težave. Ne razume, da ni neumnih vprašanj, ampak so le neumni odgovori. Pa še to tisti, ki takšni sicer sploh ne bi smeli biti.