Jan Oblak
Nedelja, 29. 5. 2016, 8.35
6 let, 6 mesecev
IZ NOGOMETNEGA ARHIVA
Je Ronaldo res (samo) zadel na lotu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,35
Ali je streljanje enajstmetrovk res zgolj loterija, smo se spraševali že v času svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji, vprašanje je po sinočnjem razpletu finala lige prvakov, ki so ga odločile enajstmetrovke, znova na mestu. Enajstmetrovke veljajo za eno najbolj stresnih situacij na nogometni tekmi. Kaj se takrat dogaja v glavah igralcev in kako to vpliva na reakcije telesa?
"Izvajanje enajstmetrovk je ena najbolj stresnih situacij, ki jih lahko športnik doživi na tekmi. Zato, ker so pričakovanja ogromna, vložek pa enormen, odloča se o zmagi, napredovanju … Zanimivo je, da vsi športniki, brez izjeme, ne glede na to, da so veliki individualisti in da so si zelo različni, pri izvajanju enajstmetrovk poročajo o močnih občutkih anksioznosti, ki so posledica stresa, ki ga predstavlja izvajanje enajstmetrovk," nam je na vprašanje odgovorila Eva Kovač, psihologinja s Fakultete za šport.
"Izvajanje enajstmetrovk je ena najbolj stresnih situacij, ki jih lahko športnik doživi na tekmi. Zato, ker so pričakovanja ogromna, vložek pa enormen, odloča se o zmagi, napredovanju … " poudarja psihologinja Eva Kovač.
Zakaj tak stres?
Ne glede na to, da je nogomet ekipni šport, pa je pri izvajanju enajstmetrovk izpostavljen prav posameznik, ki je v danem trenutku podvržen pritisku, ki ga vrši sam nase. "Gre za veliko odgovornost, ki jo igralec v tistem trenutku čuti do ekipe, medijev, navijačev, države, še posebej če gre za ekipo, kjer je nogomet življenjski slog in največja vrednota," je poudarila Kovačeva.
Napetost v prsih, želodcu in trebuhu, zakrčenost v mišicah …
Pa se za trenutek postavimo v kožo tistega, ki se odpravlja na, morda tudi, misijo kariere.
"Stres, ki ga občutijo v trenutkih pred izvajanjem enajstmetrovk, se odraža v obliki napetosti v prsih, želodcu in trebuhu. Mišice so zakrčene, kar igralcu otežuje natančnejšo izvedbo strela. Vse skupaj pa lahko usodno nadgradijo še misli, ki igralca lahko okupirajo v negativni smeri v smislu, zakaj jaz, kaj pa če zgrešim …" našteva Kovačeva in potegne vzporednico z življenjem in ravnanji običajnih smrtnikov.
Cristiano Ronaldo je Janu Oblaku zabil zmagoviti gol.
Streli takoj po sodnikovem žvižgu so manj uspešni
"Ko mi, navadni smrtniki, začutimo napetost, začnemo hiteti, saj želimo, da stres mine čim hitreje, in takrat je verjetnost za napake večja. Samo, da bo čim prej mimo, si rečemo," stresne občutke opisuje Kovačeva.
Izpostavlja zanimivo dejstvo, ki ga potrjujejo tudi raziskave. "Nogometaši, ki enajstmetrovko začnejo izvajati že manj kot sekundo po sodnikovem žvižgu, imajo manj verjetnosti, da bodo zadeli gol. To velja tudi za britanske nogometaše, ki so znani po tem, da enajstmetrovke izvedejo zelo hitro in velikokrat tudi neuspešno."
Zakaj na treningu gre, na tekmi pa nikakor?
Da igralci niso odporni proti tegobam, ki jih prinaša pritisk na igrišču, dokazuje podatek, da nogometaši, ki na treningu brez težav zadevajo enajstmetrovke, na tekmi udarijo povsem mimo. Tudi tukaj ima stres svoje prste vmes.
"Penale lahko treniraš in zadevaš do onemoglosti, a težava je v tem, da na treningu težko ustvariš tako stresno situacijo, kot jo nogometaši trenutno okušajo na svetovnem prvenstvu. Igralci so sicer vajeni ogromnih pritiskov, ampak tega, da bodo na koncu odločale enajstmetrovke, tega pa ne izkusijo velikokrat, niti sam Ronaldo (ravno on je sinoči zadel zmagoviti gol v prid Reala iz Madrida, ki je končal v mreži slovenskega vratarja Jana Oblaka, ki brani mrežo Atletica).
Ko pritisk popusti ...
Pri uspešnosti izvajanja enajstmetrovk svoje prinesejo tudi izkušnje in ravno zato so pri izvajanju enajstmetrovk uspešnejši nogometaši z izkušnjami kot pa mladeniči, ki težje prenašajo pritiske. Seveda pa so tudi tukaj izjeme, odvisne od psihične stabilnosti," ugotavlja psihologinja, ki se pri svojem delu srečuje tudi z nogometaši in košarkarji.
Kaj svetujejo psihologi?
"Psihologi nogometašem svetujemo, naj si pred izvedbo enajstmetrovk vzamejo čas, naj izvedejo svojo predstrelno rutino, si počasi pripravijo žogo, skratka, da ne hitijo. Kot učinkovita se je izkazala tudi podpora ekipe, ki naj vsak zadetek praznuje skupinsko, s tem razbije napetost in spodbudi pozitivna čustva, ter da se v ekipi že prej pogovorijo, kaj bo, če kdo zgreši," pravi Kovačeva, ki je prepričana, da večje pritiske doživljajo nogometaši, ki veljajo za najboljše.
Boljši si, večji je pritisk
"Tisti, ki imajo status najboljšega, ki imajo več prestižnih individualnih nagrad, tisti čutijo večji pritisk, zato enajstmetrovke izvajajo slabše. Ne zato, ker bi bili slabi, ampak zaradi prevelikega pritiska. Njihova osebna odgovornost v smislu, od mene se ogromno pričakuje, jaz sem najboljši in podobno, je ogromna, še posebej v primerjavi z avtsajderjem, ki si reče, karkoli bom naredil, nihče mi ne bo očital. Po drugi strani pa, če zgrešita Messi ali Ronaldo, vsi pišejo zgolj in samo tem," opozarja Kovačeva.
Boljši si, večji je pritisk. Osebna odgovornost favoriziranega nogometaša je v primerjavi z avtsajderjem veliko večja.
Izvajanje enajstmetrovk ni loterija!
O streljanju enajstmetrovk se pogosto govori kot o loteriji, a psihologi takšno miselnost odsvetujejo.
"Zato, ker to pomeni, da nogometaš odgovornost pripiše nekim zunanjim dejavnikom, neki loteriji in se zato na nezavedni ravni morda ne potrudi toliko, kot bi se, če bi se zavedal, da je uspeh ali neuspeh njegovega strela odvisen le od njega. Velikokrat jih opravičujemo, da gre za loterijo, a v resnici gre samo za kakovost njihove izvedbe," je prepričana Kovačeva.
