Četrtek, 8. 9. 2016, 13.47
6 let, 6 mesecev
Intervju s slovenskim nogometnim reprezentantom
Nejc Skubic: V reprezentanci se ne obremenjujemo z mediji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,05
Slovenski nogometni reprezentant Nejc Skubic, ki je kvalifikacijski dvoboj za SP 2018 v Litvi (2:2) odigral od prve do zadnje minute, se je vrnil v Turčijo, kjer se s Konyasporjem pripravlja na naporno jesen. ''Škoda za remi. Glede na številne priložnosti bi lahko zmagali,'' obžaluje slabšo igro Slovenije v prvem polčasu.
Ljubljančan Nejc Skubic je 27-letni desni bočni branilec. V začetku leta se je preselil v Turčijo, kjer je Konyasporju pomagal do visokega tretjega mesta in zagotovljenega nastopa v skupinskem delu evropske lige, vedno bolj pa mu zaupa tudi selektor Srečko Katanec. V Litvi je na svojem igralnem položaju dobil prednost pred stanovskimi kolegi. Čeprav ga je pred tekmo zmotila viroza, je stisnil zobe in pomagal izbrani vrsti. Z doseženim rezultatom (2:2) je le deloma zadovoljen. Navdušila ga je predstava v drugem polčasu, obžaluje pa pomanjkanje zbranosti pri zaključnih strelih, ko je po vodi splavalo kar nekaj zrelih priložnosti.
Slovenija je v uvodni kvalifikacijski tekmi za SP 2018 remizirala v deževni Vilni.
Kako se po nekaj prespanih nočeh spominjate dvoboja v Vilni (2:2), s katerim je slovenska izbrana vrsta odprla nov kvalifikacijski ciklus?
Pred tekmo smo si vsi želeli zmage. Vedeli smo, da smo kakovostnejši od Litovcev. Če bi zadeli v polno že na začetku tekme, bi šla tekma v drugo smer. Na žalost nismo, Litva pa je izkoristila dve polpriložnosti in dosegla dva zadetka. Privoščili smo si dve napaki, ki sta nas drago stali. Nogomet je tak, da zmaga tisti, ki izkoristi več napak tekmecev. Litovci so izkoristili dve naši, mi pa njihovih žal nismo znali kaznovati.
Po prvem polčasu ste se spogledovali s porazom, saj ste zaostajali z 0:2.
Ni bilo prijetno. Med odmorom smo si dejali, da nimamo več kaj izgubiti. Takrat je odigral veliko vlogo naš kapetan Boštjan Cesar. Poklical nas je skupaj. Stopili smo v krog, nato pa nam je dejal, da imamo danes na voljo lepo priložnost. Jutri je ne bo več, je poudaril. Te besede so nas dodatno motivirale. In pomagale, saj smo v drugem polčasu pokazali pravo igro.
Domenili smo se, da odigramo na polno in skušamo preobrniti dvoboj. Na našo žalost ali srečo, kakor pač obrneš, smo prišli vsaj do točke. Če bi igrali tako dobro tudi v prvem polčasu, bi tekmo zanesljivo dobili. Ali pa če bi v drugem delu izkoristili še kakšno priložnost. Odigrali smo tako dober drugi polčas, da bi si zaslužili več. Na koncu smo izenačili v 93. minuti, tako da moramo biti na koncu s tem zadovoljni. S prihodom Josipa Iličića se je izboljšala naša kombinatorika. Zaigrali smo veliko boljše. Kakovosti Jojota so nesporne.
"Bili smo tako superiorni, da se je samo čakalo, kdaj bomo prišli do izenačenja," je bil v Litvi prepričan, da Katančeva četa ne bo izgubila srečanja.
Izenačili ste v izdihljajih srečanja. Ste v sodnikovem podaljšku, ko vam je tekla voda v grlo, nestrpno pogledovali na semafor in odštevali sekunde do konca?
Ne. Vsaj jaz nisem. Bili smo tako superiorni, da se je samo čakalo, kdaj bomo prišli do izenačenja. Prepričani smo bili, da ga bomo dočakali. Res škoda, saj bi glede na številne priložnosti lahko zmagali, a moramo biti zadovoljni tudi s točko. Vsak začetek kvalifikacij je vedno težek. Zdaj bomo točki, ki smo ju izpustili v Litvi, oktobra lovili v Ljubljani proti Slovaški in Angliji.
Andraž Struna še išče novega klubskega delodajalca. Za tekmo z Litvo ni kandidiral, priložnost v začetni enajsterici pa je dočakal Skubic.
Se vam bo izšlo?
Bomo videli. Če se hočemo uvrstiti na svetovno prvenstvo, moramo oktobra osvojiti kar nekaj točk. Čakata nas tekmi, različni od tiste v Litvi. Slovaška in Anglija sta zelo dobri ekipi, nam pa ne preostane nič drugega, kot da se dobro pripravimo na tekmo. In gremo iz tekme v tekmo, brez preskakovanja.
Remi v Litvi je bil v večini medijev označen kot razlog za nezadovoljstvo.
Pri Slovencih je vedno tako. Ko so rezultati, so vsi s teboj, ko pa jih ni, pa napoči čas za kritike. Fantje se ne obremenjujemo z mediji. Držimo skupaj. Vemo, da imamo kakovost. Krasi nas moštveni duh, ki ga potrebujemo, če se želimo uvrstiti na SP 2018. Mediji nas ne morejo spraviti s tira, saj smo osredotočeni le na igrišče. To, da smo nadoknadili dva zadetka zaostanka, nam lahko pomaga na naslednjih tekmah. Pohvalil bi zlasti kapetana Cesarja, ki je pravi kapetan v vseh pogledih, tako zunaj kot tudi na igrišču. Vse bi dal za reprezentanco. Neprestano se trudi in nas uvaja v reprezentančni sistem. Nato nas je še rešil z zadetkom. V veliko pomoč nam je.
O čem ste razglabljali s kapetanom po tekmi v slačilnici?
Preden smo se razšli, smo poudarili, da mora biti naše vodilo za naprej drugi polčas iz Vilne. Tako pristop, želja kot izkazana borbenost. Opozorili pa smo tudi na težavo. Ustvarjamo si toliko priložnosti, da bi morali izkoristiti kakšno več. Proti Slovaški in Angliji jih ne bomo imeli na voljo tako veliko, zato moramo tiste, ki jih bomo priigrali, izkoristiti. Moramo zabiti. Le tako bomo dosegli pozitivni rezultat.
Selektor je po tekmi pojasnil, da je imel zaradi zdravstvenih težav nekaterih igralcev pred srečanjem nekaj pomislekov. Med igralci, ki niso bili stoodstotno pripravljeni, ste bili tudi vi. Na koncu vam je vseeno zaupal in vas postavil v začetno enajsterico.
O igralcih, ki smo čutili določene težave, lahko govorim le zase. Zelo nerad iščem izgovore. Tudi dež in umetna podlaga ne bi smela biti izgovor. Pogoji so bili enaki za vseh 22 igralcev.
Kar pa se tiče mojih zdravstvenih težav, sem dva dneva pred tekmo res obležal v postelji. Imel sem tudi vročino, a moram poudariti, da to ni bistveno vplivalo na mojo igro. Moja predstava ni bila odvisna od te viroze. Sem pa prepričan, da bi lahko odigral bolje. Vedno lahko odigraš bolje. Ne smeš se zadovoljiti s tem, kar pokažeš, ampak moraš iz tekme v tekmo stremeti k še višjim ciljem.
"Zelo nerad iščem izgovore. Tudi dež in umetna podlaga ne bi smela biti izgovor."
Ovirala vas je viroza. Kje ste jo staknili?
Imel sem nekaj težav zaradi zaužite hrane. Že pred prvenstveno tekmo z Bešiktašem (2:2, tekma 2. kroga turškega prvenstva je bila odigrana 26. avgusta, Skubic pa je odigral vso tekmo in prispeval podajo za prvi zadetek, op. p.) sem dva dni obležal. Določena hrana mi ni ustrezala. Verjetno me je pokopal losos. Dvakrat sem ga pojedel in obakrat počival. Verjetno ga ne bom več (smeh). Na srečo mi ni pobral veliko moči, tako da sem pripravljen na nadaljevanje klubske in reprezentančne sezone.
Po gostovanju v Vilni se je vrnil v Turčijo.
Čutite, da se je vaš reprezentančni status po tem, ko ste se preselili v Turčijo, izboljšal? Do zdaj ste državni dres oblekli štirikrat, v Litvi pa dobili prednost pred številnimi rojaki, ki jih prav tako zanima položaj desnega bočnega igralca.
Prvič sem bil v reprezentanco vpoklican še kot nogometaš Domžal, nato pa sem odšel v tujino. V Turčiji sem spomladanski del prejšnje sezone odigral zelo dobro. Selektor je to opazil in mi namenil več minut v reprezentanci. Na našem igralnem položaju vlada velika konkurenca. Največja v slovenski reprezentanci.
Vemo, koliko dobrih desnih slovenskih bočnih igralcev igra po Evropi (Petar Stojanović, Boban Jović, Martin Milec, Andraž Struna – še išče novega delodajalca …) Vseh ni mogoče zadovoljiti. Ker se na leto igra tako malo reprezentančnih tekem, ni časa za slabšo predstavo, saj lahko hitro izpadeš. Vedno se moraš dokazovati. Kar si odigral prej, več ne šteje.
Počutim se počaščenega, da sem lahko igral, selektor pa odloča, ali bom dobil priložnost tudi v prihodnje. Meni je pomembno že to, da sem zraven. Najbolj je pomembno, da ima reprezentanca dobre rezultate, manj pa to, kdo igra.
Po vrnitvi v Turčijo vas čaka dvojni ritem, saj se boste s Konyasporjem dokazovali tudi v Evropi.
Ne bo nam dolgčas. V tej sezoni bomo igrali tudi 25. in 28. decembra, pa 8. januarja 2017 … Tako ne bomo imeli nobenega premora. To je zame nova izkušnja, ki jo toplo pozdravljam. Ponavadi sem vsako leto računal na dva daljša premora, zdaj pa tega ni več. Vsak nogometaš si želi igrati čim več tekem. Končno sem prišel do tega, da imam le daljše poletne priprave. Zdaj bo na voljo več tekem in manj treninga. V Evropi bomo začeli z domačo tekmo s Šahtarjem, nato bo že kmalu nova reprezentančna akcija. Tekem bo še v pretek.
V turškem prvenstvu se srečujete s številnimi znanci.
Res je. V nedeljo se bomo pomerili z Antalyasporjem, kjer je zdaj Hora (Kenan Horić, nekdanji kapetan Domžal, ki je prevzel kapetanski trak po odhodu Skubica, op. p.). Tam igra tudi vratar Sašo Fornezzi. Z Lazotom (Dejan Lazarević) sem se srečal na prijateljskem turnirju v Ankari, ravno takrat, ko je sklenil pogodbo s Karabüksporjem. Zelo je zadovoljen, saj si ga je v ekipi zaželel trener, ki resno računa nanj.
Turška liga je zelo močna. Nekateri jo podcenjujejo, a v njej igrajo nogometna imena, ki so veliko dosegla v karieri. Ponuja vse pogoje, da lahko napreduješ.
Slovenski nogometni reprezentant se v Turčiji, kjer uživa v domačem prvenstvu, počuti varno.
Se po krvavih dogodkih, posledici neuspelega vojaškega udara, v Turčiji počutite varno?
Živim enako kot prej, niti se ne obremenjujem s politiko. Tega res ne občutim. Mediji so napihnili marsikaj. Dobro, tisto noč, ko je prišlo do vojaškega udara, je bilo grozno, saj nisi vedel, kaj se dogaja, potem pa se je vse hitro umirilo. Ne čutim prav nobene nevarnosti, tako da se osredotočam le na nogomet.
Kot tujec se počutim varnega. Turki živijo s srcem za šport, so pravi fanatiki. V zadnjih tednih so se lahko tresli le turški državljani v javni upravi, ko je predsednik razglasil izredne razmere, vmes pa marsikaj sestavil po svojih željah.
