Anketa o Euru 2012: "Pilot nam je sporočal potek finala"

Aljaž Bedene, teniški igralec: ''V bistvu sem na Euru navijal za Portugalsko. Najbolj me je navdušila z igro, taktično pa je izstopala Španija, ki je bila v tem pogledu boljša od vseh. Na začetku se mi je zdelo smešno, da igra brez napadalca, a se je kasneje izkazalo, da se ji je odlično izšlo. Vesel sem za Torresa, da je dosegel zadetek v finalu, saj je eden mojih najljubših napadalcev. Tekme sem zaradi teniških turnirjev spremljal na različnih prizoriščih. Skoraj vedno v družbi tujcev. Finale sem denimo gledal s Španci in jih med prenosom malce provociral, češ da sem hud navijač Italije. A sem kmalu prenehal (smeh)''

Matjaž Markič, plavalec: ''Spremljal sem večino tekem, največ so vsaj zame pokazali Nemci. Sam sem bil za Italijo, saj na Primorskem že od mladosti spremljamo predvsem Serie A. Italijani so pokazali nadpovprečno igro proti Nemčiji, v finalu pa jim je zmanjkalo energije. Tega sem se bal. Tako je v športih, tudi v plavanju, ko vmes v polfinalu odplavaš boljši čas kot v finalu. Škoda, ker ni bil bolj zanimiv finale. Smo pa spremljali zanimive tekme na tem Euru, zelo malo jih je bilo tudi brez gola. Med posamezniki so najbolj izstopali Mario Balotelli, ki je odigral nekaj dobrih tekem, Iker Casillas, tudi Gianluigi Buffon in fantastični Andrea Pirlo.''

Monika Potokar, odbojkarica: ''Moram reči, da sem na letošnjem Euru spremljala skoraj vse tekme. Imam takšne prijatelje, ki so pač navdušenci, zato mi ni preostalo drugega. Navijala sem za Italijane, zato ni potrebno dvakrat ugibati, da je bil zame vrhunec ravno polfinalna tekma, ko so Azzurri premagali Nemce. To je bila čista nogometna poezija. Seveda ne morem tudi mimo mišičastega Maria Balotellija in mojega Sergia Ramosa. Ob pogledu nanj se mi vedno začnejo cediti sline. To je bil Euro 2012 skozi moje oči, finale je bil povsem nezanimiv, a Španci so zasluženo ubranili naslov.''

Žan Rudolf, atlet: ''Prvenstvo si bom zapolnil predvsem po Mariu Balotelliju, njegovih zadetkih v polfinalu ter njegovih izjavah pred in po tekmah. V spominu mi bo zagotovo ostal tudi evrogol Zlatana Ibrahimovića. Sprva sem navijal za Švedsko, ko je izpadla pa za Italijo. Tekme skupinskega dela smo si s prijatelji ogledali v kakšnem lokalu, izločilne boje sem gledal doma, polfinale in finale pa v Helsinkih, kjer sem nastopil na evropskem prvenstvu v atletiki.''

Luka Rupnik, košarkar: ''Navijal sem za Italijo, na žalost pa si finala evropskega prvenstva nisem mogel ogledati, ker smo se ravno vračali s turnirja iz Španije. Pilot nam je na letalu sporočal potek tekme. Leteli smo pa ravno v Italijo, tako da si lahko predstavljate, da vzdušje ob golih Španije ni moglo biti prešerno."

Sebastian Skube, rokometaš: ''Evropsko prvenstvo, ki sem ga z zanimanjem spremljal, se je razpletlo povsem po mojem okusu. Za špansko reprezentanco sem namreč navijal od vsega začetka. Negativno pa so me presenetili Nemci, za katere si nisem mislil, da bodo izpadli v polfinalu, saj so kazali kazali odlične predstave.''

Mateja Šimic, triatlonka: "Evropsko prvenstvo v nogometu sem spremljala bolj slabo. Vem, da so Španci postali prvaki, potem ko so v finalu premagali Italijane. Odločilno tekmo smo gledali na pripravah v Radovljici, predvsem zato, ker sta tu tudi dva italijanska tekmovalca v triatlonu. Vem tudi, da so Italijani premagali Nemce v polfinalu, saj je eden od Nemcev prišel do mojega trenerja Francesca Fissorija, ki je Italijan, in mu čestital. Ekipne športe nasploh spremljam bolj redko."