Sreda, 22. 3. 2017, 18.32
7 let, 2 meseca
Pred prvim kongresom Uefe
Aleksander Čeferin napovedal spremembe in marsikoga šokiral
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Prvi kongres Evropske nogometne zveze (Uefa) pod vodstvom Slovenca Aleksandra Čeferina je vse bližje. V Helsinkih bodo 5. aprila odločali o predlaganih reformah, med katerimi je tudi omejitev mandata vodstvenih struktur Uefe. Kot pravi Čeferin, bo na tem kongresu marsikaj drugače, kot je bila praksa do zdaj.
"Na Uefinih dogodkih, kot se je dogajalo na primer med EP 2016, so bili predsedniki 'normalnih' nacionalnih zvez v enem hotelu, člani izvršnega odbora pa v bolj luksuznem," je Čeferin pojasnil v pogovoru za New York Times. "Člani IO so imeli lasten, ekskluziven prevoz, mi smo imeli avtobus. Prišli smo na večerjo in tam je bila rezervacija za IO. Morali smo oditi," je nadaljeval Čeferin.
"Tega so se zasitili"
"Ljudje so se tega zasitili. Bili so jezni in zaželeli so si spremembe. Rekel sem, v Helsinkih bomo vsi v istem hotelu. Pri večerji se bo lahko vsak usedel tja, kamor bo hotel. S tem sem marsikoga šokiral," je še povedal Čeferin, ki so mu nekateri člani IO priznali, da so si skoraj želeli, da bi pogorel na septembrskih volitvah, po katerih je postal predsednik Uefe in nasledil Michela Platinija.
"Nekateri člani IO so mi povedali, in cenim njihovo odkritost, da so si pri sebi mislili, češ, pustite ga kandidirati, naj se opeče. Dobil bo pet glasov. Niso dojeli, da so se stvari takrat že spremenile," je pojasnil nekdanji prvi mož Nogometne zveze Slovenije, ki ga vedno znova sprašujejo tudi o Uefini kuri z zlatimi jajci - ligi prvakov.
"Razvijati moramo nogomet tudi drugje"
Čeferin meni, da je treba nogomet širiti tudi v manjše države.
Evropsko združenje klubov (Eca) je pritiskalo tudi s predlogom, da bi število klubov v ligi prvakov zmanjšali z 32 na 24 ter manjšim državam tako dali manj možnosti za preboj v elitno tekmovanje.
Na koncu so se klubi iz Ece morali "zadovoljiti" s tem, da imajo največje lige (španska, angleška, italijanska in nemška) zagotovljena po štiri mesta v 32-članski ligi prvakov. Čeferin pravi, da je to povsem dovolj.
"Pet velikih držav, vključno s Francijo, prinaša 86 odstotkov prihodkov, dobi pa le 60 odstotkov. To je treba spoštovati. Toda moramo razvijati nogomet tudi drugje. Nekaterim kolegom sem dejal: pridite v katero izmed manjših držav, ko se neki klub uvrsti v ligo prvakov. Še babice skačejo od veselja. To sem videl, ko se je v ligo prvakov prebil Maribor. Sedemdeset odstotkov mesta je gledalo njegove tekme," svoje stališče pojasnjuje Čeferin in dodaja, da bo tak sistem igranja lige prvakov ostal tudi v prihodnje.
Superliga kot pogajalsko izhodišče
Ustanovitev tako imenovane superlige vidi le kot pogajalsko izhodišče. Pravi, da večdržavne lige ne smejo nadomestiti državnih prvenstev. Kot poudarja, bo predloge preučil, a le kot možnost za dodatno tekmovanje, ne kot zamenjavo za obstoječe.
Vse drugo, pravi, bi pomenilo konec nogometa v majhnih državah. Če bi se Maribor in Olimpija kvalificirala v balkansko, alpsko ali jadransko ligo po takšnih predlogih o nadomestitvi državnih prvenstev, bi bil to konec slovenske lige.
Obeta se tudi konec nekaterih reform, vključno z omejitvijo mandata predsednika Uefe, članov IO ... "Vprašali so mi, zakaj hočem omejiti mandat, češ da lahko tu ostanem 20, 30 let. Jaz pa nočem ostati 20 let," je omenjenemu časniku povedal Čeferin, ki se je tako izpostavil kot nekakšna grožnja Uefinemu "establišmentu".
"Obnašali so se kot nekakšen ekskluzivni, džentelmenski klub. Nekateri člani niso v tega spustili nikogar. Razumem, zakaj kot grožnjo vidijo nekoga, ki prihaja iz tako imenovane majhne države, kot je Slovenija," je še povedal prvi mož Uefe, ki je tako tik pred uresničitvijo dela svojega programa, torej sprejetja svežnja reform za izboljšanje ugleda nogometa.
