Nedelja, 11. 12. 2016, 6.54
6 let, 6 mesecev
Kdaj in kje se lahko naučite pravil varnejše hoje v gore pozimi
Zlata pravila zimskega obiskovanja gora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
Današnji sončen dan bo mnoge ljubitelje planinarjenja zvabil v gore. Ker so te na videz zelo mamljive, jih marsikdo po krivici jemlje z levo roko. Na Planinski zvezi Slovenije priporočajo, da v gore vedno hodite v družbi oz. sporočite, kam odhajate, vedno preverite vremensko napoved in v primeru slabe ostanete v dolini ter poskrbite za primerno opremo.
Planinarjenje v poznojesenskih in zimskih dneh je specifično. Temperature so nižje, dnevi krajši, večina planinskih koč je zaprtih, vse skupaj pa dodatno otežujejo snežne razmere.
Čeprav se največ nesreč v gorah zgodi julija, avgusta in septembra, je še posebej v zadnjih letih veliko nesreč tudi pozimi. Glavni vzroki zanje so zdrs, nepoznavanje terena, duševna in telesna nepripravljenost, slaba priprava na turo in neprimerna osebna oprema.
-> Deset planinskih idej, ki jih lahko uresničite tudi jeseni in pozimi
Pogled iz doline lahko daje napačen vtis
Po besedah inštruktorja Gorske reševalne zveze Slovenije in strokovnega sodelavca Planinske zveze Slovenije Matjaža Šerkezija so lahko razmere v gorah povsem zimske tudi tedaj, ko narava v nižjih predelih kaže drugačno podobo.
Trenutno je v gorah zelo malo snega, planinske poti so večinoma kopne, so pa zjutraj in zvečer ponekod poledenele, kar zahteva dodatno previdnost in opremo.
Tisti, ki se odpravljate na višjeležeča območja, ne pozabite na čelado, dereze in cepin, ki so lahko ključnega pomena za varnejše prečenje posameznih odsekov.
Preverite vremensko napoved in odprtost planinskih koč
Za ogled vremena v gorah kliknite na www.siol.net/gore, odprtost planinskih koč pa preverite na spletni strani pzs.si/koce.
Preverite tudi vremensko napoved na smučiščih po Evropi.
Pozimi v nahrbtnik spada lavinski trojček - lavinska žolna, lavinska sonda in aluminijasta lavinska lopata.
Pred uporabo preverite:
- stanje opreme,
- odprtost planinskih koč ter
- vremenske in snežne razmere.
Kaj spada v nahrbtnik?
Poleg tehnične opreme, ki po besedah Šerkezija ne služi namenu, če je planinec ne zna uporabljati, v nahrbtnik spada tudi lavinski trojček: lavinska žolna, ki mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil ali v hlačnem žepu z zaprto zadrgo in s trakom, pripetim na pas, lavinska sonda ter aluminijasta lavinska lopata.
"Če ste pogostejši obiskovalec gora v zimskem času, je priporočljivo razmisliti tudi o uporabi nahrbtnika z zračnim balonom," predlaga Šerkezi.
Matjaž Šerkezi pogostim obiskovalcem gora pozimi priporoča uporabo nahrbtnika z zračnim balonom.
-> Preverite: Nasveti za varnejše gibanje v gorah v zimskih razmerah
Termini tečajev in usposabljanj za varnejšo hojo v gore pozimi
Znanje in izkušnje za varnejšo hojo v gore v zimskem času lahko pridobite na posebnih tečajih in usposabljanjih, ki bodo:
- 21.-22. 1. 2017 na Pokljuki: Dan varstva pred snežnimi plazovi (GRZS),
- 7. 1. 2017 na Zelenici: Tečaj varstva pred snežnimi plazovi (GRS Tržič),
- 21. 1. 2017 v Grohotu pod Raduho: Lavinski dan (GRS Koroške),
- 27.-28. 1. 2017 na Mali planini: Tečaj varnejše hoje v gore (GRS Kamnik) in
- 11.-12. 2. 2017 na Okrešlju: Dan varstva pred plazovi (GRS Celje).
Stanje v gorah pozimi in statistiko gorskega reševanja so predstavili na novinarski konferenci v prostorih Planinske zveze Slovenije.
Spletna anketa Snežni plaz
Za izboljšanje lavinske ozaveščenosti in zmanjšanje števila posredovanj je lani na spletu zaživela anketa Snežni plaz, ki je še vedno aktualna. Njen namen je gorskim reševalcem omogočiti povratne informacije gornikov, udeležencev ali očividcev snežnega plazu o njihovi splošni gorniški usposobljenosti, opremi in poznavanju uporabe ter lavinskih razmerah ob dogodku.
Kot je na nedavni novinarski konferenci PZS in GRZS povzel predsednik Komisije za reševanje iz snežnih plazov GRZS Klemen Volontar, je dozdajšnji odziv na anketo pokazal, da se je največ nesreč zgodilo v sredogorju ali nižjem visokogorju, na naklonu pobočja 30 stopinj ali več, orientiranem na vzhod, med obiskom gora s smučmi in med vzponom. V večini primerov ni bila opravljena metoda za preizkus stabilnosti snežne odeje, oprema gornikov pa je bila pogosto pomanjkljiva.
