Četrtek, 11. 8. 2016, 14.05
6 let, 7 mesecev
V slovenskih gorah poskrbeli za internet in zahtevane davčne blagajne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
Sezona v slovenskih planinskih kočah je približno enaka povprečju zadnjih petih let, kar je zadovoljivo. To so podatki, ki jih je Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije pridobila na osnovi vprašalnika o uspešnosti obratovanja planinskih koč. Večina jih je uredila tudi internetno povezavo. Ne za deskanje po spletu, ampak delovanje davčnih blagajn.
Glede na oceno, kakršno so si prisodili oskrbniki v slovenskih planinskih kočah, ima dobre tri četrtine planinskih koč približno enako število obiskovalcev v prvi polovici sezone, kot je povprečje zadnjih petih let, kažejo zbrani podatki, ki so jih sredi poletne planinske sezone analizirali na Planinski zvezi Slovenije.
"Pri skupnem prometu polovica koč ocenjuje, da je ta enak povprečju zadnjih petih let. Primerjalno za prejšnja leta je bila sezona 2015 zelo dobra, 2014 izrazito slaba, sezona 2016 pa je nekje v povprečju oziroma primerljiva z letoma 2012 in 2013," je rezultate vprašalnika povzel Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje Gospodarske komisije.
Glavna pridobitev je ureditev interneta in davčnih blagajn
Glavna pridobitev velikega števila planinskih koč v letu 2016 je ureditev delujočega interneta in davčnih blagajn, ki jih tudi za vse planinske koče brez izjem zahteva zakonodaja. Pred sezono je bilo izvedenih več pridobitev v planinskih kočah, kot so čistilne naprave, ureditev okolice, obnova kuhinje, vodovoda, zalogovnikov za vodo, fasade, zamenjava strešne kritine in žlebov, poročajo iz planinskih postojank.
Zaradi zakonodaje vedno težje do kadra
Vse pa ni rožnato. Planinska društva se po besedah Prašnikarja soočajo z različnimi težavami zaradi vse težjih pogojev za delovno silo v kočah.
"Zaradi bolj zaostrene zakonodaje, ki ne dopušča izjem, je težje pridobiti kader za planinske koče in hkrati je tudi dražje za planinska društva. Pri nižje ležečih kočah in tudi kočah sredogorja se nadaljuje trend manjšega zanimanja za prenočevanje v planinskih kočah. Koče se srečujejo še s težavami, kot so oskrba z vodo, dostopnost do koče, pridobivanje dokumentacije, težave z osebjem," pojasnjuje Prašnikar.
- Ste že glasovali za Naj planinsko kočo 2016? V igri jih je samo še deset!
- TOP 10 planinskih postojank, ki jih imate najraje
Triglavski dom na Kredarici letos praznuje 120 let od odprtja.
Odlična sezona za slavljenca: Triglavski dom
Kaj pa pravijo oskrbniki? Z nadpovprečno sezono se lahko pohvalijo v Triglavskem domu na Kredarici, ki v teh dneh praznuje 120 let.
"Letošnja sezona je nadpovprečna, četudi ne rekordna kot lanska. Delamo dobro in koča je skoraj polno zasedena, vikendi so rezervirani že do začetka septembra. Če bo za obisk visokogorja primerno vreme, bo pestro tudi čez teden," je povedal Herman Uranič in potrdil številčen obisk iz tujine.
"Do zdaj je bilo okrog 65 odstotkov tujcev, avgusta nas obišče več slovenskih planincev, tako da pričakujem razmerje pol-pol. Med tujimi obiskovalci je največ Nemcev, Avstrijcev, Čehov, Francozov, Nizozemcev in Angležev."
Na Prešernovi koči na Stolu nestrpno pričakujejo novo veliko pridobitev – cisterno za ogrevanje vode za gospodinjstvo.
Na Stolu slab začetek, dober konec?
Z obiskom sta zadovoljna tudi Nika in Tone Čop, oskrbnika Prešernove koče na Stolu. "Do 20. junija je bilo izjemno slabo vreme, zato skoraj ni bilo obiskovalcev, pozneje se je obisk izboljšal in bil julija zelo dober. Če se bo stabilno vreme nadaljevalo tudi v drugi polovici poletja, vse kaže, da bomo imeli letos več nočitev kot lani. Pri nas so slovenski planinci večinoma dnevni gostje, tujci, ki so na daljših planinskih turah, pa pogosteje prenočujejo.
Največ je Hrvatov, Čehov, Nizozemcev, tudi Belgijcev, Nemcev, Francozov, obiskali so nas tudi Američani, Izraelci, celo Novozelandec in Singapurka. Ponudbo prilagajajo zmožnostim koče, ki je odvisna od deževnice, glede elektrike pa večinoma od vetra in sončnih celic, kuhajo na štedilnik na drva in plinski štedilnik, a planinci lahko računajo na dobro planinsko enolončnico, štruklje, klobase in še kaj.
Avgusta se v koči veselijo velike pridobitve – cisterne za ogrevanje vode za gospodinjstvo.
Na Ratitovcu so v zadnjih dvajsetih letih promet v planinski koči povečali za trikrat.
Na Ratitovcu letos veliko večji obisk kot lani
"Obisk je letos veliko boljši kot lani, čeprav je bilo prav tako lepo vreme, tako da smo res presenečeni. V dvajsetih letih smo za trikrat povečali promet v koči," se pohvali Alojz Lotrič, predsednik PD za Selško dolino Železniki, ki upravlja Krekovo kočo na Ratitovcu. Tam so najbolj znani po flancatih, nekako tako kot Trojane po krofih, kar privablja planince od blizu in daleč.
Zadnja leta opažajo večji obisk mladih družin, veliko je tudi drugih obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, tujcev je približno toliko kot lani. Koča, ki stoji na vršnem grebenu Ratitovca, je najpogosteje izbira za enodnevne obiskovalce, prenočitev imajo malo, le planince, ki so na daljši turi proti Triglavu, pa tudi družine.
Pri oskrbovanju koče je aktivnih okrog 40 posameznikov iz planinskega društva, ki se menjujejo čez leto, poleti pa ob koncu tedna izmenično priskočijo na pomoč oskrbnici Anici Lotrič.
Stavijo na planinske enolončnice, poleg flancatov pa ponujajo tudi ocvirkovko in pehtranovo potico. V zadnjih letih so uredili čistilno napravo, imajo nove sanitarije, rezervoar za vodo, prenovili so del koče, kar se je pokazalo kot zelo dobra investicija, še poudari Lotrič.
Dom na Menini planini so odeli v novo macesnovo obleko.
Dom na Menini planini v novi obleki
Med večjimi vidnimi investicijami slovenskih planinskih koč je nova zunanja podoba Doma na Menini planini, ki žanje občudovanje z macesnovo fasado, prav tako imajo teraso iz macesnovega lesa, nova pridobitev je tudi čistilna naprava.
Branka Ermenc je sicer oskrbnica šele prvo leto, a ocenjuje, da je letošnji obisk dober: "Julija in v prvih dneh avgusta smo imeli dober obisk. Menina planina ni izhodiščna točka, ampak planinski cilj, zato se večinoma vsi vrnejo v dolino in imamo malo nočitev, ker pa je lažje dostopna, tako iz Savinjske kot iz Tuhinjske doline, nas obiskujejo planinci, kolesarji in turisti, ki se pridejo naužit lepot in planinskih dobrot."
Nova oskrbnica je na Menini planini ohranila tradicijo ciganskega golaža, obiskovalce pa privablja tudi z lokalno obarvanimi dobrotami, kot so suhomesni domači žlikrofi, zgornjesavinjski želodec, domači sir, jabolčni zavitek, skutina rezina, občasno tudi kislo mleko.
Ste že obiskali štajerski Triglav?
Na štajerski Triglav tudi dedki z vnučki
Med nižje ležečimi kočami na severovzhodu Slovenije se dobrega obiska veseli tudi Planinski dom na Boču, od lani prejemnik certifikata družinam prijazna planinska koča, ki ga obišče veliko mladih planincev.
"Letošnja sezona je klasična, nočitve so popolnjene, največ jih imamo v okviru šolskih, obšolskih in vrtičkarskih dejavnosti, ker smo aktualni zaradi nižje lege in lažje dostopnosti, tudi za planince iz Prekmurja, Prlekije, Ptuja, za katere je Boč prvi višji hrib. Med počitnicami nas veliko obiskujejo stari starši z vnuki, da se umaknejo na malo hladneje, ob koncu tedna tudi družine in skupine, ki imajo pri nas kakšno praznovanje," pove dolgoletni oskrbnik Bojan Kamenšek.
"Štajerski Triglav", kot se je prijel vzdevek Boča, v vseh letnih časih pritegne z razglednim stolpom, spomladi tudi z velikonočnico, ki raste nedaleč od planinskega doma, kjer si je mogoče poleg drugih planinskih jedi privoščiti bočki lonec.
