Nedelja, 9. 6. 2019, 12.38
4 leta, 10 mesecev
Juliana, krožna pot okrog Julijskih Alp
Slovenska pot okrog Julijcev, ki že pred odprtjem navdušuje tujino #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,48
5
300 kilometrov dolga krožna pot Juliana, ki bo obkrožila Julijske Alpe, bo uradno zaživela letošnjo jesen.
Konec septembra bo tudi uradno zaživela povezovalna pohodniška pot Juliana, ki v 300 kilometrih in 16 etapah obkroži Julijske Alpe. O turističnem projektu, pod katerega se podpisuje deset gorenjskih in posoških občin, so se že pred uradnim odprtjem razpisali tudji mediji in obiskovalci iz tujine.
V zadnjem mesecu ste na spletu bržkone naleteli na članek z naslovom V Sloveniji se je pravkar odprla 186 milj dolga pohodniška pot s čudovitimi razgledi na Alpe (Slovenia Just Opened a 186-Mile Hiking Trail With Stunning Views of the Alps), ki je zbudil veliko zanimanja in delitev po družbenih omrežjih.
Trasa Juliane vodi tudi mimo Begunj, kjer stojijo ostanki srednjeveškega gradu Kamen.
V članku je med drugim omenjeno, da je pot okrog Julijskih Alp uradno že odprta, priložen pa je tudi zemljevid, ki ga je avtor članka v aplikaciji Google Zemljevid izdelal sam, a hkrati opozoril, da morda ni povsem natančen.
Juliana bo uradno zaživela konce septembra
Bolj natančen zemljevid poti bo na voljo konec septembra, ko v Združenju Julijske Alpe, ki združuje deset gorenjskih in posoških občin, in si je zamislilo projekt Juliana oz. Pohodniška pot Julijske Alpe, napovedujejo uradno odprtje poti.
O kakšni poti je pravzaprav govora? Gre za povezovalno, 300-kilometrsko krožno pot, ki bo po že ustaljenih poteh obkrožila Julijske Alpe in bo pohodniku omogočila spoznavanje njenih najlepših predelov z zunanje strani. Njen namen ni osvajanje najvišjih slovenskih gora, ampak stavi predvsem na občudovanjem Julijcev iz dolin in razglednih točk.
Trasa vodi tudi mimo Mojstrane, kjer si pohodniki lahko ogledajo Slovenski planinski muzej.
300 kilometrov poti okrog Julijcev in 16 etap
Trasa Juliane je razdeljena v 16 etap, vsaka je dolga približno 20 kilometrov. Pohodnik jo v nekem zmernem ritmu lahko prehodi v 16 dneh ali še prej.
Prva etapa se začne pri Ratečah, v bližini slovensko-italijanske meje, in se v smeri urinega kazalca pomika skozi gorenjske in posoške turistične bisere vse do Loga pod Mangartom. Pohodniki bodo ves čas uživali v razgledu na Triglav, vendar pot ne predvideva vzpona na najvišji slovenski vrh.
Etape so večinoma ravninske in primerne za vse nivoje fizične pripravljenosti.
Za vse okuse in forme
Etape so večinoma ravninske, zato so primerne za vse "okuse" oz. nivoje fizične pripravljenosti. Po zahtevnosti izstopa samo vzpon od Bleda do Pokljuke.
Po besedah Klemena Langusa, koordinatorja Združenja Julijske Alpe in direktorja javnega zavoda Turizem Bohinj, je pot že digitalizirana, markirana pa bo do letošnje jeseni. "Pripravili smo tudi opise posameznih etap in opis celotne poti. Pripravlja se tudi vodnik, ki bo izšel ob uradnem odprtju poti, že v poletnem času pa bo na voljo zloženka, ki bo namenjena promociji poti med gosti in obiskovalci območja, kamor je Juliana umeščena. Do takrat bomo filozofijo poti predstavili lokalnemu prebivalstvu in vsem deležnikom, ki jih to zadeva," je napovedal Langus.
Ena od etap vodi tudi skozi atraktivno Pokljuško sotesko.
Posebnih knjižic ali zloženk, kjer bi pohodniki lahko zbirali žige, za zdaj še ne predvidevajo, dopuščajo pa možnost, da bi se zanje odločili enkrat v prihodnje.
"Pot je sama po sebi nek gradnik Julijskih Alp in njihova povezovalna rdeča nit, ki bo v prihodnosti temelj iskanja odgovorov na pereča vprašanja razvoja turizma. Gre za usmerjanje obiska in dvig lokalne ekonomije ter podporo trajni mobilnosti," je naštel Langus.
Vasica Srpenica in smaragdna Soča.
Pot bo istočasno funkcionirala kot turistični produkt, zato bo verjetno že zdaj generirala nekaj prihodka. "Gre za večfunkcijski projekt," poudarja Langus, ki ne želi, da bi uspeh Juliane merili zgolj v številu pohodnikov, ki se je bodo lotili, ampak si želijo, da bi pot v prostor vnašala predvsem odgovore na prej omenjena pereča vprašanja in dodatno povezala skupnost Julijskih Alp.
"To pomeni, da bi postopoma spreminjala naše navade. Da na primer ne bi vsi razmišljali samo o vzponu na Triglav, ko pa gremo lahko tudi kam drugam, in s tem vplivamo tudi na lokalno ekonomijo, na naš odnos do narave, kmetijstva, …."
Pobudniki projekta Juliana Trail si želijo, da bi pot živela vse leto, ne samo v času poletne sezone.
Juliana naj bi živela 365 dni v letu
Langus si želi, da bi pot živela vse leto in ne samo v poletni sezoni. "Pot prinaša tudi enega od odgovorov, kaj v teh krajih početi v zimski sezoni," je poudaril. Trasa je namenjena zelo različnim ciljnim skupinam, nagovarja pa predvsem tiste pohodnike, ki jih zanima naravna in kulturna dediščina ter stavijo na pristen stik z lokalnimi prebivalci.
Juliana bo pohodnika vodila skozi mesta in vasi, kjer se bodo lahko seznanili z lokalnimi miti in legendami ter se okrepčali po napornem dnevu (dvig lokalne ekonomije), je zapisano v opisu projekta, ki je eden prvih skupnih produktov omenjenega združenja.
Juliana bo pohodnike popeljala tudi po Pokljuki.
Izhodišče vsake etape bo v kraju, kjer je na voljo avtobusni ali železniški promet, s čimer se pot lahko še bistveno skrajša, hkrati pa z uporabo javnega prevoza vsaj malo zmanjšamo količino izpušnih plinov.
O poti Juliana, ki povezujke deset občin na območju Julijskih Alp (občine Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Bled, Gorje, Bohinj, Tolmin, Kobarid in Bovec) so se že pred njenim uradnim odprtjem razpisali v Lonely Planetu in Guardianu, kjer so jo že lani uvrstili na seznam Hotlist 2019.
Uradno odprtje poti se je iz aprila na konec septembra premaknilo zaradi zahtevnosti projekta, usklajevanja interesov vseh vpletenih in zamika evropskih projektov, iz katerih bodo načrpali nekaj sredstev.
Okvirna trasa Juliane:
Rateče - Mojstrana
Jesenice - Žirovnica - Radovljica - Bled
Pokljuka - Ribčev laz - Bohinjska Bistrica
Vrh Bače - Grahovo - Most na Soči
Tolmin - Kobarid - Bovec
Log pod Mangrtom - Predel - Rajbelj - Rateče
5