Četrtek, 6. 9. 2018, 10.05
5 let, 7 mesecev
Če bo vreme zdržalo
Aljažev stolp se poslavlja od Triglava
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,07
5
Aljažev stolp, priljubljeni stolpič na vrhu Triglava, naj bi jutri, 7. septembra 2018, odpeljali na obnovo v dolino. Če bo vreme zdržalo, ga bo helikopter Slovenske vojske na heliodrom v Mojstrano pripeljal okrog 10. ure.
To bo prvič po 123 letih, da bo prepoznavni stolp zapustil svoje domovanje na Triglavu.
Aljažev stolp, ki ga bodo v dolino odpeljali v enem kosu, bodo obnovili v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je po pooblastilu vlade upravljavec stolpa. Restavratorska dela bodo potekala pod vodstvom arhitekta Martina Kavčiča.
Obnova naj bi trajala približno mesec dni, projekt obnove pa je vreden okrog 50 tisoč evrov.
Vrh Triglava bo mesec dni sameval
V nasprotju z idejo, ki so jo predstavili lani, češ da bi v času, ko stolpa na Triglavu ne bo, tam postavili repliko, se to ne bo zgodilo.
"Po temeljitem razmisleku smo se odločili, da originalnega stolpa med obnovo ne bomo nadomestili z repliko. Mislim, da bi se v določenem krogu ljudi ob tem pojavila zmedenost," je na posvetu o prihodnosti Aljaževega stolpa v prostorih Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani pojasnil Jernej Hudolin, generalni direktor Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bo bdel nad obnovo stolpa.
Aljažev stolp bodo jutri, 7.9., predvidoma ob 10. uri, s helikopterjev SV pripeljali na heliodrom v Mojstrani:
"Morda bi lahko v prihodnje prihajalo do sumničenja, ali je stolp na vrhu Triglava sploh original ali gre za kopijo," je utemeljil odločitev, da izvirnika med obnovo ne bodo nadomestili z repliko.
123 let star stolp je zelo dotrajan in nujno potrebuje obnovo.
Kako se je vse skupaj sploh začelo?
Jakob Aljaž za en goldinar odkupil vrh Triglava
Ideja o postavitvi majhnega stolpiča na vrhu najvišje slovenske gore se je porodila župniku Jakobu Aljažu. Prav on je najbolj zaslužen za to, da je Triglav od nekdaj slovenski. Za en goldinar ga je namreč aprila leta 1895 odkupil od občine Dovje.
Po besedah Petra Mikše z oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je Aljaž želel, da bi majhen stolp služil dvema namenoma: praktičnemu kot planinsko zavetišče in simbolnemu kot branik slovenstva.
Kaj je župnika napeljalo k temu, ni nikjer izrecno zapisal, bilo pa je znano, da ga je prisotnost Nemcev v slovenskih gorah še kako motila. Vse je bilo nemško, le še delavec je bil slovenski, je Aljažev pogled v enem od pogovorov za Siol povzel Mikša.
Stolp s kredo narisal na domača tla
Jakob Aljaž je pozimi leta 1894/95 v svoji župnijski sobi na Dovjem kar s kredo na tla narisal podobo stolpa in mu določil dimenzije. Stolp si je zamislil v obliki pokončnega valja s premerom 125 centimetrov, z dvema metroma višine in streho v obliki stožca.
Z vrha koničaste strehe naj bi štrlel drog s kositrno zastavo z letnico 1895, je leta 1923 zapisal v Planinskih spominih. Zamislil si je tudi pravokotne line, ki bi služile kot okna in naj bi gledale na vse strani neba.
Streho bodo zamenjali.
Klepar ga je izdelal zastonj
Izdelavo stolpa, ki ga je Aljaž poimenoval Triglavski stolp, a se ga je kmalu oprijelo ime njegovega idejnega očeta, je župnik prepustil prijatelju Antonu Belcu, znanemu kleparju, ki je Aljaževo idejo sprva označil za norost, nato pa je spremenil svoje mnenje in ga označil za zanesenjaka in velikega Slovenca ter stolp izdelal brezplačno.
Prva oseba, ki je stopila vanj, je bila Belčeva žena, je na nedavnem posvetu v Slovenskem planinskem muzeju razkrila direktorica planinskega muzeja Irena Lačen Benedičič.
Pet ur za postavitev
Aljažev stolp so na vrhu Triglava postavili 7. avgusta 1895. Potrebovali so samo pet ur. Več časa jim je vzel transport materiala, na Triglav so ga nosili več dni.
Najprej so ga do Mojstrane prepeljali z vlakom, naprej v dolino Krme verjetno s konji, od tam pa so ga nosači znosili na svojih hrbtih. Najtežja je bila zagotovo streha. Bila je v enem kosu, kar pomeni, da jo je nekdo moral vso pot nositi na glavi.
Aljažev stolp je doživel več barvnih variacij.
Spreminjal je barvno podobo
Stolp je skozi leta bolj kot ne ostal enak, je pa pogosto spreminjal svojo barvno podobo. Začel je s sivo preobleko, v obdobju med obema vojnama, ko je tam potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, jo je zamenjal za zeleno-belo-rdečo. Konec 50. let se je v sozvočju s komunizmom obarval v rdečo, zastavico pa je zamenjal za peterokrako zvezdo.
Leta 1982 so stolp za potrebe snemanja filma o slovenskem pravniku, alpinistu in pisatelju Juliusu Kugyju spet prebarvali na sivo, odstranili zvezdo in mu dodali zastavico. Od takrat je tak, kot ga poznamo danes.
5