Torek, 1. 5. 2018, 15.40
2 leti, 8 mesecev
Naj planinska koča
Krekova koča na Ratitovcu (1642 m)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3
Predstavljamo Krekovo kočo na Ratitovcu, ki je ena od kandidatk za naj planinsko kočo na Siol.net.
Koča stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp. Prvo kočo je zgradila Selška podružnica SPD in jo odprla 9. avgusta 1925; imenovali so jo Krekova koča po dr. Janezu Kreku (1865-1917), organizatorju slovenskega zadružništva, ki je rad zahajal na Ratitovec.
Krekova koča daleč naokrog slovi po flancatih.
Med NOB je bila koča 1. maja 1943 požgana. Na starih temeljih je PD Železniki postavilo novo kočo in jo odprlo 18. julija 1954. Leta 1968 so zgradili prizidek. Leta 1987 je bil zgrajen sanitarni prizidek z zimsko sobo. V bivaku na sedelcu, 200 m niže od koče, so leta 1990 uredili zimsko sobo z ležišči. Koča ima elektriko. V zadnjih letih je bila koča temeljito obnovljena in posodobljena.
Razgled
Izpred koče, še bolj z Gladkega vrha, je obširen razgled. Na vzhodni strani vidimo v bližini Križnogorsko sleme in spodnji del Selške doline; proti jugovzhodu so vrhovi Lubnik, Stari in Mladi vrh ter Koprivnik, zadaj pa vidimo Sorško polje in Ljubljansko kotlino, za njo pa Posavsko hribovje; za Koprivnikom vidimo v daljavi Snežnik; na jugu je Blegoš, za njim pa Javornik; na jugozahodni strani vidimo na ratitovškem pobočju vasi Torka in Ravne, na drugi strani Selške doline razpotegnjeno Davčo, nad njo Porezen, zadaj pa Trnovski gozd; na zahodni strani je venec Spodnjih Bohinjskih gora s Črno prstjo, Rodico in Voglom in v daljavi Matajur; na severozahodu seže pogled prek Jelovice in Pokljuke na Julijce s Triglavom; na severu vidimo Karavanke in Kamniške Alpe.
