Sreda, 6. 3. 2019, 14.05
5 let, 1 mesec
Bomo morali saditi plastične cvetove, se sprašujejo na PZS
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,73
4
Velikonočnica na Boču, ki jo danes najbolj ogrožajo obiskovalci s fotoaparati na pametnih telefonih in psi, ki pomendrajo cvetove ter jih tudi jedo.
Na Planinski zvezi Slovenije so opozorili na problematiko plenjenja in uničevanja gorskih rastlin. Na zadnjih rastiščih redke in ogrožene velikonočnice na Boču in pri Ponikvi ter posebnem rastišču encijana na Lovrencu se namreč kljub varovanju z ograjo in prostovoljci dogaja načrtno izkopavanje in ropanje rastlin, kar je kaznivo, so povedali.
Velikonočnica v Boletini na Boču se že razcveta, Clusijev svišč (encijan) bo na Lovrencu zacvetel aprila. Planinska organizacija želi po besedah njenega predsednika Jožeta Rovana pri ohranjanju narave, tudi planinskega cvetja, delovati preventivno.
"Leta 1898 je cesar Franc Jožef podpisal zakon za zaščito planike in Blagajevega volčina. Leto pozneje pa je sodišče Janeza Rekarja iz Mojstrane 'radi ruvanja planik' obsodilo na šest ur zapora. 120 let pozneje pa sta dve skoraj simbolni slovenski cvetlici, velikonočnica na Boču in v Boletini pri Ponikvi ter Clusijev svišč na Lovrencu, pred izginotjem," je na današnji novinarski konferenci opozoril Rovan.
Kljub predpisom, informativnim tablam na lokacijah, varovalni ograji in fizičnemu varovanju se plenjenje in uničevanje nadaljujeta, je dejal in se vprašal, ali bo na vrsti sajenje plastičnih cvetov.
Izkopavanje, opuščanje košnje, gnojenje, paša na travnikih, nabiranje korenik in presajanje so zdesetkali Clusijev svišč na Lovrencu.
Na rdečem seznamu 727 ogroženih rastlinskih vrst
Na ozemlju Slovenije je poznanih 3.200 rastlinskih vrst, na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je navedenih 727 vrst, številne med njimi so zavarovane gorske rastline, je pojasnil Dušan Klenovšek, ki je strokovni svetovalec komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije (PZS) in varuh gorske narave pri Planinskem društvu Lisca Sevnica.
Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah po njegovih besedah prepoveduje zavestno uničevanje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Globa za kršitelje v skladu z zakonom o ohranjanju narave znaša od 200 do tisoč evrov.
V Boletini pri Ponikvi je največje rastišče velikonočnice v Sloveniji, za njeno ohranitev se tako kot na Boču trudijo prostovoljci.
Kljub zakonodaji, informativnim tablam, osveščanju obiskovalcev in čuvajev, se plenjenje teh rastlin po navedbah Klenovška nadaljuje. "Da so slovenske gore raj za plenilce gorskega cvetja, je odmevalo ob primeru Angleža Toma Mitchlla, podjetnega lovca na rastline. Primer večjega plenjenja encijana so oktobra 2017 opazili na Lovrencu, in sicer 60 izkopnih mest, ki kažejo na organizirano ropanje te zavarovane rastline, kar je kaznivo dejanje," je poudaril in pohvalil hitro odzivnost policije.
Dežurstva za varovanje cvetočih velikonočnic
Zato v Boletini in na Boču, kjer ravnokar začenja cveteti velikonočnica, organizirajo tudi dežurstva, da bi ohranili to ogroženo rastlinsko vrsto, ki cveti le še na štirih rastiščih v Sloveniji.
Organizirano, profesionalno izpeljano izkopavanje in ropanje encijana na Lovrencu oktobra 2017.
Policija v povezavi z zavarovanimi vrstami rastlin največkrat obravnava "nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami", za kar je zagrožena kazen od tri do pet let zapora, za uničevanje naravne vrednote pa tudi do osem let zapora, je pojasnila kriminalistična inšpektorica Uršula Belaj z Generalne policijske uprave.
"Policija največkrat reagira na prijave, ki jih prejme," je dejala.
Vrvična ograja na Lovrencu, ki poleg planincev prostovoljcev varuje rastišče zavarovanega Clusijevega svišča.
Zavarovane zvončke prodajal po spletu
V letu 2017 so obravnavali tatvino zvončkov v ljubljanskem botaničnem vrtu, odkrili so tudi prodajalca iz Gorenjske, ki je ruval zavarovane zvončke in jih prodajal po spletu v tujino, kjer njihove sadike dosegajo zelo visoke cene, konec leta 2017 pa so se ukvarjali še s primerom izruvanja encijanov.
4