Ponedeljek, 10. 7. 2017, 15.00
6 let, 6 mesecev
Trener leta: Željko Obradović
Za naslov pokličite Obradovića
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,05
2
Potem ko je Fenerbahče popeljal do naslova evroligaškega prvaka, je bil srbski strateg Željko Obradović izbran za trenerja leta in dobitnika priznanja Aleksandra Gomeljskega.
Ni bilo prvič. Tudi če bi tokrat nagrada pristala v kakšnih drugih rokah, bi 75-letni trenerski maček ohranjal status najbolj uspešnega evropskega klubskega trenerja v vseh časov. O tem dovolj zgovorno priča kar devet naslovov evropskega klubskega prvaka.
Četrt stoletja, devet pokalov
V četrt stoletja dolgi trenerski karieri je košarkarski čarovnik iz Čačka vodil šest klubov. Kar pet jih je popeljal do naslova evropskega klubskega prvaka. Med Partizanom in Fenerbahčejem mu je to uspelo še z madridskih Realom, Joventutom in kar petkrat s Panathinaikosom iz Aten. Edini delodajalec, ki ga ni popeljal na evropski vrh, je bil Benetton. Vseeno so ga tudi v Trevisu ohranili v lepem spominu. Z njim je bil namreč Benetton najboljši v evropskem pokalu (Saporta Cup) in tretji v evroligi.
Vzporedno s klubsko kariero je ob koncu preteklega stoletja blestel tudi v selektorski vlogi. Srbsko-črnogorski preostanek Jugoslavije je namreč popeljal do naslova svetovnega in evropskega prvaka ter leta 1996 v Atlanti tudi do olimpijskega srebra.
Obradović te dni dopolnjuje šampionsko ekipo.
Z zvezdniki in nepopisanimi listi
Zaradi izjemne trenerske uspešnosti je Obradović "obsojen" na velike klube, predvsem na proračunske velikane, v katerih ima veliko manevrskega prostora pri izbiri igralskega kadra. A prav tu do izraza pridejo sposobnost predvidevanja, vizualizacija, motivacijski prijemi ter občutek za delo z zvezdniškimi imeni. Pri tem mu delo zdaj že lajša tudi avtoriteta, ki jo je okrepil z doseženim, nadgrajuje pa jo s povišanimi toni.
Teh so ob sodnikih deležni tako največji zvezdniki kot golobradi mladeniči. Še več, glas zna ob napakah igralcev na parketu povzdigniti tudi na igralce na klopi – da le ne bi ponavljali napak. Tudi sam jih noče delati, še manj ponavljati. Zato velja za trenerja, ki vestno spremlja vse košarkarske trende, a ob tem ostaja zvest svoji košarkarski filozofiji.
Naslov prvaka želi ubraniti na zaključnem turnirju v Beogradu.
Usodno poletje 1991
"Pri izbiri klubov me je vodila intuicija," priznava Obradović. Začelo se je pri Partizanu. Trenersko ponudbo je dobil še pred napovedjo upokojitve. Ugriznil je v jabolko. "Ko sem tedaj prišel domov in ženi povedal, da ne bom potoval na evropsko prvenstvo v Rim, temveč da se podajam med trenerje, me je vprašala, ali sem morda pregloboko pogledal v kozarec," se spominja in prvi naslov evropskega klubskega prvaka v šali označuje za začetniško srečo.
A prav Partizan je bil zanj oziroma za njegovo nadaljnjo kariero odločilen. "Tri mesece nisem spal, garal sem, saj sem vedel, da moram biti prepričljiv. V ekipi je bilo kar nekaj izkušenih igralcev, z večino pa sem igral. Vedel sem, da me nihče ne sme spraviti v položaj, v katerem ne bi znal odgovoriti na zastavljeno vprašanje. To bi bil lahko konec moje kariere. Ustvariti sem si moral avtoriteto. Sam pa priznavam le avtoriteto znanja," se trenerskih začetkov spominja Obradović.
2