Luka Dončić
Ponedeljek, 27. 1. 2020, 4.00
4 leta, 3 mesece
KOBE BRYANT (23. 8. 1978–26. 1. 2020)
Umrl je Kobe Bryant, umrl je del košarke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,90
8
S Kobejem Bryantom, legendarnim košarkarjem, olimpionikom in večkratnim prvakom lige NBA, je v nedeljski helikopterski nesreči v Kaliforniji umrl del košarke. Tisti najžlahtnejši del, ki se ne meri v odstotkih, trojnih dvojčkih, številu nastopov na tekmah vseh zvezd ali celo v šampionskih prstanih.
Na enem od vrhuncev dončićmanije smo tik pred novim letom izpostavili trenutek s tekme Dallasa in LA Lakers. Luka Dončić je ob robu igrišča čakal na izvajanje in nadaljevanje igre, ko ga je zmotil dovtip iz prve vrste. Tam je bil petkratni prvak lige NBA in dvakratni olimpijski zmagovalec Kobe Bryant. Dovolj za kratek stisk rok, obenem pa povod za srečanje po koncu tekme, ko je postalo jasno, da je Bryant Dončića ogovoril v slovenščini, predvsem pa se je izkazalo, kakšno spoštovanje do Ljubljančana goji "Black mamba". Res je, Dončića je pohvalil še marsikdo, a če je to dejal on, in to na takšen način, potem to presega marsikaj. Potem … Da, tako močan je bil Kobe Braynt.
Žal je bilo njuno prvo srečanje tudi zadnje. Kobe Bryant je skupaj s štirimi sopotniki, med katerimi je bila tudi njegova hčerka, umrl v nedeljski helikopterski nesreči pri kraju Calabasas zahodno od Los Angelesa ter sprožil val čustvenih odzivov, kakršnega v sodobni športni zgodovini ne pomnimo. "Zakaj prav on?" in "Dan, ki ne bi smel obstajati". Zgolj dva zapisa, ki lahko skleneta krog. Za še bolj čustven trenutek so le nekaj ur po tragediji poskrbeli košarkarji Toronta in San Antonia, ki so v prvih dveh napadih pustili teči uro. Vsaki po 24 sekund. V spomin na legendarno številko 24.
Čustva, ki jih ni mogoče hliniti. Tako kot svoje neverjetne ljubezni do košarkarske igre, nalezljive energije, želje po zmagi in edinstvene klubske pripadnosti ni nikoli hlinil Kobe Bryant. Zanesljivo eden od najboljših posameznikov v ligi NBA, sooblikovalec ene od večnih dinastij in obenem v enem oseba in zvezdnik, ki je zaznamoval in spremenil igro ter njeno dojemanje.
Kar je bil Michael Jordan za vse, ki so s košarko dihali v 90. letih preteklega stoletja, je bil Kobe Bryant v prvem desetletju novega stoletja. Navdih, motor, merilo kakovosti. Prišel je kot nov veter, kot izzivalec. Odšel je kot eden največjih. Most med Jordanovo ero, svojevrstno košarkarsko romantiko, ter novimi rodovi in novimi trendi, ki jih je vpijal kot najbolj kakovostna goba ter nato izvajal z obveznim ščepcem unikatne osebne začimbe.
Tisti, ki je v ZDA dobil idejo, da namesti mikrofon na košarkarsko tablo in s tem ujame ter gledalcem približa tisti čarobni zvok, ki nastane v trenutku, ko žoga pade skozi mrežico, je vsekakor zadel v polno. Lahko bi se vsakokrat zadovoljno namuznil, ko bi za ta zvok poskrbel Kobe Bryant. Saj veste, tisti - "ck".
A še preden je žogo spravil skozi obroč, je kot po pravilu izvedel trik, ki je očaral. Morda met po koraku nazaj. Morda met iz visokega skoka. Ali pa bolj garaško in dolgotrajnejše vodenje žoge s pogledom v tekmečeve oči, rahlimi tresljaji glave ali ramenskimi in bočnimi gibi, s katerimi je poskušal tekmecu dati lažen signal o poti prodora, nato pa bliskovito akcijo po klasični menjavi. Nekaj, kar bi lahko patentiral.
Odlikovali sta ga velika napadalna raznovrstnost in kreativnost. Klasični "roling", sprememba smeri po menjavi med nogama, atraktivno zabijanje, met z razdalje … Res je tudi, da je imel pogosto na voljo vsa pooblastila za neomejeno uporabo žog. A tudi ta status si je moral izboriti. Zaradi njega so bili boljši tudi soigralci, bodisi zaradi podaj bodisi zaradi težnje po zmagi, ki jo je znal prenašati na druge. Ko je bilo potrebno, se je nizko v kolenih spustil tudi v obrambi in grizel. Včasih je presodil, da pride prav tudi kakšen nesramen medklic, grd pogled in rahlo dvignjen komolec. Vse za zmago.
Vse to je v ligi NBA počel v enem dresu. Dvajset let je igral v najmočnejši ligi na svetu. Od 18-letnega mladeniča, ki je leta 1996 prebil led, do legendarnega košarkarja, ki je 13. 4. 2016 v svoji zadnji tekmi Utah Jazz natresel 60 točk. Vse je odigral kot član Los Angeles Lakers. Le Dirk Nowitzki, ki je za Dallas odigral 21 sezon, je pred njim. Edini pravi stik z drugim moštvom se je zgodil na naboru leta 1996, ko ga je šele kot trinajstega izbral Charlotte, a pravice posredoval v Kalifornijo.
V dresu LA Lakers, kjer je sprva nosil številko 8, nato pa 24, pa ni le igral, temveč tudi zmagoval. Petkrat je bil prvak lige NBA, od tega dvakrat kot MVP finala. Enkrat je bil tudi MVP rednega dela, kar enajstkrat pa je bil izbran v idealno peterko, dvakrat je bil najboljši strelec. Zbral je 18 nastopov na tekmah vseh zvezd. Da je dosegel skupno kar 33.643 točk, smo lahko prebrali pred dnevi, ko ga je s tretjega na četrto mesto večne lestvice strelcev potisnil LeBron James.
A znova … To so le številke, ki so resda vse čvrstejši del ameriške in svetovne košarke. A če bi iskali primere, ki presegajo zgolj igro številk in različne rekorde, bi v tej ozki skupini svoje mesto našel prav Kobe. Kot vzornik, ki je milijonom pokazal pot pod koše. Kot košarkar, ki je širil drugačne vrednote. Kot oseba, ki je zagovarjala vztrajnost in nepopustljivost, s katerima so se lahko poistovetili tudi nekošarkarji. In kot zvezdnik, zaradi katerega je košarkarski šov postal še bolj priljubljen.
8