Torek, 19. 9. 2017, 17.30
6 let, 6 mesecev
"Največja zmaga v življenju"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,75
"Zmagali smo na vseh devetih tekmah. Vse reprezentance Evrope smo pustili za seboj. Dominirali smo," je bil po osvojenem zlatu na evropskem prvenstvu v Istanbulu presrečen Saša Zagorac. Ta uspeh ima zanj še toliko večjo vrednost, saj je pred leti že skoraj nehal igrati košarko.
Saša Zagorac je bil v slovenski reprezentanci s 33 leti najstarejši. Naigral se sicer ni, zato pa je zablestel, ko je bilo najbolj potrebno. V polfinalu proti Španiji je dosegel pomembno trojko in dvoboj z bratoma Gasol končal pri petih točkah.
S svojimi izkušnjami je bil pomembna pomoč strokovnemu štabu, saj je bilo v ekipi veliko mlajših fantov, ki jih je bilo treba kdaj tudi brzdati.
"Verjamem, da je nas 12 trenutno najboljših"
Zagi je že skoraj končal košarkarsko kariero, a mu je Predrag Milović ponudil roko, zaradi česar mu je zelo hvaležen.
"Zmagali smo na vseh devetih tekmah. Vse reprezentance Evrope smo pustili za seboj. Dominirali smo. Ne vem, kdaj se je to nazadnje zgodilo. Tega uspeha se moramo zavedati. Če ne igraš kot ekipa, ne moreš priti daleč. To se je pokazalo. Presrečen sem, da sem bil del te ekipe. Vsak je kamenček v mozaiku. Verjamem, da je nas 12 trenutno najboljših," je po osvojeni zlati medalji razlagal Zagorac.
"Razmišljal sem o tem, da sem že bil na stopnji, da neham igrati košarko, zato je to največja zmaga v mojem življenju," je Zagi povedal, kateri film se mu je zavrtel v glavi po velikem zmagoslavju.
Če ne bi bilo Milovića, bi Zagorac že končal kariero
Saša Zagorac je znal pomiriti mlajše košarkarje.
Na lastni koži se je namreč prepričal, da v tujini ne cvetijo povsod rožice. Vse od leta 2006 pa do 2012 je igral onkraj naših meja, nato pa se je vrnil domov: "O koncu kariere sem razmišljal takrat, ko je bil zaton. Povezal sem nekaj sezon, ki niso bile najboljše. Tu mislim tudi iz finančnega vidika, ker pogodbe niso bile izpolnjene, kot bi morale biti. Potem sem se vrnil v Slovenijo, ker sem hotel igrati le še zase. Ob tej priložnosti bi se zahvalil Predragu Miloviću. On me je vrnil. Če ne bi bilo njega, ne bi bilo mene."
Milović ga je leta 2014 pripeljal v klub Zlatorog Laško, od takrat pa so se mu obzorja spet razvedrila in košarkarskih superg ni predčasno obesil na klin.
Zagi se lahko zdaj tako kot Goran Dragić pohvali z drugo zlato medaljo v dresu slovenske reprezentance. Oba sta bila namreč del izbrane vrste U20, ki je leta 2004 v Brnu na Češkem stopila na evropski vrh.
"To je najina druga medalja. Neizmerno sem srečen. Na tem prvenstvu je bilo zelo pomembno, da smo dihali kot eno. Skupaj smo hodili spat in se zbujali," je sklenil Zagorac, ki bo v prihodnji sezoni igral pri naših madžarskih sosedih za ekipo Soproni.
