Jure Zdovc: Zbogom, Jugoslavija!

Jure Zdovc je 14 let po rimskih dogodkih jugoslovanske reprezentante zbral na poslovilni tekmi v ljubljanskem Tivoliju.

Potem ko je kot član jugoslovanske reprezentance leta 1988 osvojil srebrno olimpijsko odličje v Seulu in s soigralci v naslednjih dveh letih postal evropski in svetovni prvak, je bil Jure Zdovc junija 1991, ko je v domovini že dodobra dišalo po samostojnosti, na poti k novi kolajni najbolj žlahtnega sijaja. V Rimu je namreč potekalo evropsko prvenstvo, ki se je začelo 24. junija, Zdovc pa je kot član zvezdniške jugoslovanske reprezentance, v kateri so bili med drugim tudi Toni Kukoč, Dino Rađa in Vlade Divac, upravičeval vlogo velikega favorita.

A ko se je prvenstvo prevešalo v sklepno fazo ter sta Hrvaška in Slovenija naznanili odcepitev, so se na slovenskih cestah znašli tanki, na nebu pa letala tedanje Jugoslovanske ljudske armade. Na dan polfinale tekme med Francijo in Jugoslavijo, 28. junija, je tedaj 25-letni Zdovc sprejel eno najodmevnejših odločitev v svoji karieri. "Zgodilo se je zelo hitro. Potrkal sem na vrata reprezentančnega selektorja Dušana Ivkovića in mu pojasnil, da ne bom igral," se spominja nekdanji košarkar, ki zdaj že vrsto let deluje v trenerskih vodah (trenutno vodi grški klub AEK).   

Video: Spomini na leto 1991:  

Toni Kukoč spoznal, da je vrag odnesel šalo

Dogodka v Rimu se je pred leti v pogovorni oddaji V nedeljo ob dveh na hrvaški državni televiziji dotaknil tudi eden najboljših evropskih košarkarjev vseh časov Toni Kukoč. Dalmatinec si je takrat z Zdovcem delil sobo. "Ob štirih je zazvonil telefon. Vprašal sem ga: 'Jure, kdo te kliče? Zdaj počivamo pred polfinalno tekmo.' Odgovoril mi je, da je Srbija napadla Slovenijo. 'Pravijo, naj se vrnem domov.' Takrat smo spoznali, da ni več šale. Položaj je bil resen," je dejal Kukoč, ki je večkrat poudaril, da se v reprezentanci niso ukvarjali s tem, kdo je Srb, Hrvat ali Slovenec. A na EuroBasketu 1991 se je tudi on, resda šele po finalu, poslovil od jugoslovanskega dresa. Leto zatem se je s Hrvaško veselil srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Barceloni.

"Evakuacija" reprezentančnega hotela

Jugoslavija je tedaj tudi brez Zdovca gladko dobila polfinale in finale ter se v svojevrstnem labodjem spevu ene najmočnejših reprezentanc v zgodovini evropske košarke povzpela na evropski vrh. Zadnji Slovenec, ki je nosil dres jugoslovanske košarkarske reprezentance, zlate kolajne ni dočakal. "Nisem si je zaslužil. Jaz sem zapustil ekipo. Vseeno pa so drugi fantje razumeli mojo odločitev," pojasnjuje Jure, ki je potem ostal sam v hotelu. Zaradi strahu pred nadaljnjim eksodusom, za katerega bi lahko poskrbeli Hrvati, je vodstvo reprezentance zaukazalo selitev iz hotela.

Za odtenek drugačno sliko te zgodbe je leta 2013 v pogovoru za naš medij narisal tedanji selektor Dušan Ivković. "Še danes se živo spominjam tistih trenutkov med evropskim prvenstvom leta 1991 v Rimu. Po slovenski odcepitvi je Zdovc pristopil k meni in mi povedal za poziv iz Ljubljane. Dejali so mu, da bo postal izdajalec svojega naroda, če bo nastopil v nadaljevanju prvenstva. Ko me je vprašal, kaj naj stori, sem se jaz odločil namesto njega. Dejal sem mu, da ni sposoben igrati v polfinalu in finalu. Ni igral. Nadaljevanje zgodbe poznate. Poudaril pa bi, da se v tisti reprezentanci resnično ni govorilo o tem, kdo je Srb, Hrvat, Slovenec … No, nato je svoje storila politika," je dejal uveljavljeni srbski trener.

Moratorij in iskanje priznanja

Številni slovenski športniki so sicer tudi po tem datumu, predvsem v trimesečnem brionskem moratoriju, še nastopali pod jugoslovansko zastavo. Tudi Iztok Čop in Denis Žvegelj sta srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu na Dunaju avgusta 1991 osvojila za Jugoslavijo. Kmalu potem pa so panožne zveze in Olimpijski komite Slovenije začeli iskati poti do mednarodnega priznanja in uradnih nastopov pod slovensko zastavo. Kot prvim je uspelo alpskim smučarjem, ki so v sezono 1991/92 že vstopili kot – Slovenci.