Petek, 29. 7. 2022, 13.21
1 leto, 9 mesecev
Pogovor s Klemnom Prepeličem
Hvaležnost bo večna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,74
6
Ko košarkar takoj po hudi poškodbi, ki jo utrpi na klubski ravni, vpraša zdravniško osebje, ali bo nared do evropskega prvenstva, je to jasen pokazatelj, koliko mu pomeni igranje za reprezentanco. Klemen Prepelič uživa, ko nosi dres z državnim grbom, ki mu je odprl vrata na veliki oder.
Vsem je zastal dih, ko je slovenski košarkar v dresu Valencie Klemen Prepelič 28. marca utrpel dvojni zlom leve roke. V zraku je bila negotovost, koliko časa bo odsoten s parketa. A najbolj je trpel sam, predvsem s psihološkega vidika: "Zato, ker ne moreš pomagati ekipi. Po eni strani mi je prišlo prav, da sem se telesno spočil in bil z družino. Še dosti težje je bilo gledati reprezentančno tekmo s Hrvaško v Stožicah z lepo atmosfero. Težko je tudi zato, ker moraš trenirati sam. Vedno sem se postavljal v celoto. K sreči sem imel ob sebi prave ljudi, ki so mi vse skupaj olajšali."
In kaj je bila prva misel po poškodbi roke? "Ko sem šel na rentgen, sem v tisti sobi najprej vprašal, ali bom lahko šel na evropsko prvenstvo. Smejali so se, a jaz sem bil smrtno resen. Optimističen scenarij je bil, da bi lahko morebiti pomagal ekipi že v končnici, vendar se kost ni dovolj dobro zarasla. Na žalost se je naša sezona končala prej, kot smo želeli. Sreča v nesreči je bila, da sem se lahko pripravil za reprezentanco."
"Ko te nekje spoštujejo, se rad vračaš"
Po težji poškodbi roke, ki jo je utrpel 28. marca letos, je spet v polnem pogonu.
Ogromno mu pomeni, da so v klubu pokazali spoštovanje do njega in ga niso zapustili v težkih časih. Dogovorili so se za podaljšanje sodelovanja, kar Prletu veliko pomeni. Povrhu vsega bo Valencia igrala še v Evroligi in njegova pomoč bo španskemu predstavniku ogromno pomenila: "Biti tri leta z eno ekipo je nekaj lepega. Pomembno je, da si ustaljen, ko si star 30 in otrok štiri leta. In Valencia je klub, kjer si želi marsikdo igrati. Valencia je klub z močno infrastrukturo, vloženimi financami in igralskim kadrom. Veliko mi pomeni, da so naslednji dan po poškodbi prišli v bolnišnico in rekli, da mi ni treba nič skrbeti. Ko te nekje spoštujejo, se rad vračaš."
V času rehabilitacije je bilo vse prej kot lahko. Prvič v življenju je bil huje poškodovan in to v precej napačnem trenutku, ko se je sezona približevala koncu: "Z roko je zdaj vse v redu. Pripravljena je na največje napore. Včeraj sem opravil prvi trening s kontaktom. Roka je zdržala, zato sem vesel in verjetno fantje tudi. Že prejšnji teden sem dobil zeleno luč kluba za progresivni kontakt. 25. julija sem pri dr. Macuri opravil zadnji pregled, ker so se v klubu želeli prepričati, da je vse v redu. Tako Macura kot preostali zdravniki v Valencii so potrdili, da se lahko priključim reprezentanci. Roka je dobro. Včasih me še kaj zaboli. Včeraj sem prejel prvi udarec. Zdržala je. Iz treninga v trening bo bolje. Ko bom prvič padel, bomo videli, kako bo."
"Vedno povem, da Real Madrida in Valencie ne bi videl, če ne bi bilo reprezentance"
V letošnjem poletju našo izbrano vrsto čaka pestro dogajanje. 25. (Estonija v Celju) in 28. avgusta (Nemčija) najprej nadaljevanje kvalifikacij za svetovno prvenstvo, 1. septembra bo že sledila prva tekma evropskega prvenstva v Kölnu proti Litvi.
Klemen Prepelič in Mike Tobey sta bila do letošnje sezone soigralca pri Valencii. Američan s slovenskim potnim listom bo v prihodnji sezoni del Barcelone, skupaj pa bosta še naprej igrala v reprezentanci.
In v Nemčiji bo slovenska reprezentanca branila naslov najboljše ekipe iz leta 2017, ko je v Istanbulu spisala zlato pravljico. Za razliko od takrat bodo tekmeci z drugačnimi očmi gledali na izbrance Aleksandra Sekulića, sploh ker bo igral zvezdnik svetovnega kova Luka Dončić in morebiti tudi zlati kapetan Goran Dragić: "Ne smemo se postavljati v ozadje. Verjamem, da imamo z Luko, upam, da z Gogijem, in vsemi nami, ki smo pet let starejši, izkušenejši, dobre možnosti za lep uspeh."
Septembra 2017 se velikokrat spominja, saj je vendarle to zgodovinski dogodek za slovensko košarko. Članska reprezentanca je prvič prišla do medalje in to celo do zlate: "Zagotovo. Vedno povem, da Real Madrida in Valencie ne bi videl, če ne bi bilo reprezentance. Vedno se rad vračam, ne glede na dogodek. Na vse akcije gledam z zvrhano mero spoštovanja. Verjamem, kar nam je rekel Igor (Igor Kokoškov, op. a.), da je reprezentanca najboljša ekipa, za katero bomo kadarkoli igrali."
Verjame, da se bodo 18. septembra veselili
Kot je že sam omenil, so določeni košarkarji od leta 2017 pet let starejši, kar daje naši izbrani vrsti dobro osnovo za nov odmevnejši rezultat na EuroBasketu, ki ga bo Slovenija začela v Kölnu, ob pričakovanem napredovanju pa nato še v Berlinu, kjer bodo potekali zaključni boji.
V času rehabilitacije je imel več časa za družino, ki jo sestavljata še žena Tamara in sin Teo.
Nekaj grenkega priokusa v sebi še nosi iz lanskega leta, ko je Sloveniji za malo zmanjkalo, da bi osvojila olimpijsko medaljo. Po njegovi pogumni akciji ob koncu tekme proti Franciji je z neverjetno blokado Sloveniji zaprl pot do finala Nicolas Batum: "Vedno ostaja grenak priokus. Ne bom se skrival. Prevzel sem odgovornost. Najlažje se je skriti. Nikdar se nisem skrival. Težko je bilo, podoživljam, a si ne ženem k srcu. To je šport. Verjamem, da se bomo 18. septembra veselili."
Ob zadnji izjavi je jasno, kam ciljajo v slovenski reprezentanci, saj je takrat na EuroBasketu čas za finale in tekmo za tretje mesto. Zanima jih nova medalja in morebitni nov naslov prvaka. Če bodo stopali po tej poti, si lahko obetamo novo slovensko navijaško evforijo sredi Berlina, kot smo je bili deležni v Istanbulu: "Glede na to, da je Berlin pol bližje, se bi lahko zgodilo, da bo tam ogromno slovenskih zastav. S poletno igro, rezultati se bo lahko ustvarila evforija, ki je bila lani in leta 2017. Slovenija to potrebuje. V svetu so težki časi. Takšne stvari združujejo državo. Prej imajo še odbojkarji prvenstvo v Sloveniji, potem smo še mi."
"Želim dokazati, da sem še vedno isti stari Prle"
Slovenija bo na evropskem prvenstvu igrala v skupini B z gostiteljico Nemčijo, sosedo Madžarsko, Litvo, Francijo ter Bosno in Hercegovino. Prvi tekmec bo 1. septembra Litva, kar bo zelo kakovosten nasprotnik že na uvodu: "Skupina je zelo močna. Prva tekma je zelo pomembna. Kot smo leta 2017 izpostavljali, je bila za nas tekma s Poljaki, ki je bila prva, najpomembnejša. Na roko nam ne gre, ker z Nemčijo igramo kvalifikacije tik pred evropskim prvenstvom. Lani smo igrali ogromno pomembnih tekem. Mislim, da smo igrali štiri finalne obračune. Če hočeš biti najboljši, moraš zmagati na vseh. Dobro je, da imaš najboljše reprezentance v predtekmovanju, in ne na koncu."
"Vedno ostaja grenak priokus. Ne bom se skrival. Prevzel sem odgovornost. Najlažje se je skriti. Nikdar se nisem skrival. Težko je bilo, podoživljam, a si ne ženem k srcu. To je šport. Verjamem, da se bomo 18. septembra veselili."
V prvi vrsti si želi, da se bo spravil v pogon, tudi tekmovalni, da bo lahko na najboljši mogoči način pomagal reprezentanci v letošnjem poletju: "Iskreno se veselim vsakega treninga, kaj šele tekem. Tekme so zame znanstvena fantastika. Nočem se obremenjevati. Iz treninga v trening grem. Želim dokazati, da sem še vedno isti stari Prle."
6