Goran Dragić
Torek, 12. 9. 2017, 10.20
4 leta, 7 mesecev
Goran Dragić: K kot kapetan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,25
Goran Dragić je na evropskem košarkarskem prvenstvu, ki se bo ta teden končalo v Istanbulu, na novo definiral vlogo kapetana v slovenskem reprezentančnem športu.
Goran Dragić bo Slovenijo vodil v četrtfinalni bitki proti Latviji (20.30).
Kdo je pravi kapetan? Mnogi vlogo povezujejo zgolj s stažem v kolektivu. Nadgradnja tega je najbolj vzoren odnos do reprezentance in posledično tudi države. Za druge je kapetan tisti, ki je najboljši v ekipi, ali pa mož odločitve v ključnih trenutkih. Po tretjih kriterijih si kapetanski trak zasluži tisti, ki soigralce navdaja s pozitivno energijo. Številni dobri kapetani so bili znani po tem, da so znali za štirimi stenami slačilnice v pravem trenutku povzdigniti glas. Daleč od resnice ni niti nepisano pravilo, po katerem je kapetan športnik, do katerega največ spoštovanja gojijo sodniki. V trenerskih očeh pa je kapetan selektorjeva podaljšana roka na igrišču.
Zdi se, da je slovenska košarkarska reprezentanca v zadnjem obdobju, predvsem pa na aktualnem EuroBasketu, za svojega kapetana našla moža, ki združuje vse naštete kriterije. Še več, prvi mož košarkarske izbrane vrste Goran Dragić je v Helsinkih in Istanbulu, kjer Slovenijo v torek čaka četrtfinalni obračun z Latvijo, v dobršni meri na novo definiral vlogo kapetana. Postavlja nove norme, ki bi jim bilo vredno slediti še v drugih slovenskih kolektivnih športih.
Ne le najboljši
Gogi, kot 31-letnega Ljubljančana kličejo košarkarski sopotniki in navijači, sicer že vrsto let velja za najboljšega slovenskega košarkarskega legionarja. Njegovo ime je uveljavljeno tudi v ligi NBA, kjer je nosilec moštva Miami Heat, slovenski statistični rekorder, prejemnik več nagrad in obenem tudi Slovenec z najboljšo pogodbo, kar je v ZDA pogosto ogledalo klubskega spoštovanja do igralca.
Da je košarkarsko na višji ravni, je bilo v reprezentanci, za katero igra vse od leta 2006, mogoče videti že v preteklih letih. To je uvidel tudi sam, vprašanje pa je, ali je to zares v celoti sprejel. V napadalnih akcijah je namreč pogosto pogrešal soigralce, s katerimi bi odigral potezo več. V prelomnih trenutkih se je posledično v silni želji po uspehu večkrat zaletaval v zid.
Zdi se, da je znal letos svojo igro najbolj prilagoditi reprezentančnemu okolju. Ne le zaradi dejstva, da ima na parketu bolj kakovostno spremljavo. S selektorjem Igorjem Kokoškovom je namreč našel pravo dinamiko, v kateri njegova kakovost prihaja do izraza kot še nikoli doslej.
Prvi strelec
Labodji spev
Dragić je letos nesporni prvi dirigent igre, ki zna iz ekipe potegniti največ. Obenem je že na prvi tekmi prvenstva vedel, da mora prevzeti strelsko breme in sprožiti niz zmag. S tem je razbremenil, osvobodil in opogumil tudi soigralce. Skupaj s selektorjem jim je dal obenem tako varnost kot svobodo.
Bržčas tudi zaradi večkrat izpostavljenega dejstva, da gre za njegovo zadnjo reprezentančno akcijo, izžareva neverjetno energijo, požrtvovalnost in odločnost. Kot pravi vodja in kapetan je poskrbel, da so postale te odlike nalezljive. Z njimi je okužil slačilnico.
Ko začuti, da mora sam prevzeti strelsko taktirko, to stori nadvse elegantno. Hkrati je v njegovi igri dovolj prostora tudi za vključevanje vseh drugih. Velik del naloge pa opravlja s svojim zgledom in besedami, ki jih slišijo zgolj njegovi soigralci.
Vodstvena primopredaja: Goran Dragić in Luka Dončić.
"Luka, dobrodošel!"
Svojo kapetansko širino je Gogi na najlepši mogoč način dokazal tudi na primeru vzhajajoče zvezde evropske košarke Luke Dončića. Tudi sam je namreč uvidel, da tako nadarjenega košarkarja in predvsem tako razvitega košarkarja pri osemnajstih letih še ni bilo v reprezentanci. Sam je storil vse, da bi bila Dončićeva pot v izbrano vrsto, kjer naj bi v prihodnjih letih postal prvi mož, nadvse elegantna.
Brez kakršnegakoli občutka ogroženosti zvezdniškega statusa je mladeniču na široko odprl vrata, ga bodril in usmerjal na vsakem koraku, za nameček pa mu je v pripravljalnem obdobju odstopil tudi dobršen del igralskega prostora. Toliko, da se je Donke II povsem sprostil in začutil vlogo prvega igralca. Na EuroBasketu je nato največji del bremena vzel na svoja pleča, Dončića pa spretno vključeval v raznoliko slovensko igro, v kateri do izraza pridejo Lukove največje odlike.
Si torej predstavljate Slovenijo brez Gorana Dragića? V prihodnje si jo bo, kot vse kaže, treba …
