Četrtek, 6. 4. 2017, 16.49
6 let, 7 mesecev
TOP 10
Gledali smo jih v Sloveniji, nato so navduševali na največjih odrih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,50
1
Slovenija je bila v preteklosti odskočna deska ali pa vsaj vmesna stopnica za številne košarkarje, ki so nato vidno vlogo odigrali tudi v največjih klubih evrolige ali lige NBA. V tokratni rubriki Top 10 predstavljamo zgolj del te druščine.
Medtem ko Goran Dragić navdušuje v ligi NBA, Luka Dončić pa si pot proti njej utira pri madridskem Realu, se slovenski košarkarski klubi radi pohvalijo z domačimi košarkarji, ki so jih poslali v svet. A pod slovenskimi koši so po osamosvojitvi igrali tudi številni tuji košarkarji. Nekateri (Davor Marcelić, Veljko Petranović, Zdravko Radulović …) so tu sklenili kariere, za številne pa je bila Slovenija odskočna deska.
Jusuf Nurkić: znanec iz Laškega
Eden od najbolj "vročih" košarkarjev z območja nekdanje Jugoslavije v ligi NBA je bil v preteklem mesecu 22-letni center iz Tuzle Jusfu Nurkić. Pred kratkim je sicer staknil poškodbo, a je za njim vseeno zelo uspešna sezona v dresu Portlanda. Pred tem je 213 cm visoki center igral za Denver, Zadar in Cedevito. A korenine resne košarke je po prvem spoznavanju z oranžno žogo v Tuzli pognal v Laškem. Kot nadarjeni najstnik je Zlatorog zapustil leta 2012.
Nikolis Ckitišvili: predstavnik gruzinske enklave
Pred leti je znana košarkarska pot vodila iz Gruzije (Kote Tuguši, Vladimer Boisa, Manučar Markoišvili …) prek Slovenije v preostali del Evrope. Na tej poti je bil tudi 213 centimetrov visoki center Nikolos Ckitišvili. Tri leta je bil član Slovana (1999–2001), nato pa ga je čakala pisana kariera. V Evropi je med drugim igral za Benetton Sevilio in Panionios, preizkušal se je tudi v severnoameriški poklicni ligi NBA (Denver, Golden State, Minnesota in Phoenix), v zadnjih letih pa je košarkarsko zatočišče našel v arabskem svetu.
Arriel McDonald: od Krkškega do Maccabija
Edini Američan, ki je nosil dres slovenske reprezentance, je danes srednješolski trener. V Slovenijo je prišel leta 1995 in zaigral za Krško, s katerim je nastopil celo v finalu DP. Pot ga je nato vodilo v ljubljansko Olimpijo, s katero je na klubskem zenitu zaigral tudi na sklepnem turnirju evrolige. Poleg simpatij je prejel še slovenski potni list in zaigral na EuroBasketu 2001. Slovenija pa je bila zanj tudi odskočna deska, ki mu je prinesla pogodbe z Maccabijem, Panathinaikosom, Sieno …
Šarunas Jasikevičius: ljubljenec Tivolija
Danes je 41-letni Litovec trener Žalgirisa iz Kaunasa, kjer je tudi končal svojo kariero. Na prelomu med tisočletjema pa je svoje zvezdniške trenutke doživljal v dresu Uniona Olimpije. Iz Ljubljane ga je pot vodila v Barcelono, nato pa je ob igranju za več uglednih evropskih klubov (Maccabi, Panathinaikos …) srečo preizkusil tudi v ligi NBA. Dolgoletni reprezentant Litve, s katero je bil tudi evropski prvak, je ljubljanska vrata odprl številnim baltskim "bratom" (Mindaugas Žukauskas, Davis Bertrans, Saulius Kuzminskas, Roberts Štelmahers …).
Emir Preldžić: nesojeni bosanski in slovenski reprezentant
Bošnjak s turškim in slovenskim potnim listom je tri sezone (2004–2007) prebil tudi v Sloveniji (Trigav in Geoplin Slovan) ter kaj hitro opozoril nase. Gibčni 206 centimetrov visoki krilni košarkar se je leta 2007 iz Ljubljane preselil v Turčijo, kjer je v desetletju zamenjal tri delodajalce. Po Fenerbahčeju in Darušafaki zdaj igra za Galatasaray. Bil je tudi mladinski in članski slovenski reprezentant, nato pa se je po nekaj poletjih s figo v žepu odločil za igranje za Turčijo.
Jan Vesely: is Slovanove valilnice talentov
Po velikanu Ivu Högerju, ki je v višino meril kar 225 centimetrov, in "diplomantu Sagadinove tivolske akademije" Jiriju Welschu je češki pečat v Sloveniji pustil tudi Jan Vesely. Bil je eden od številnih mladih talentov, ki so se pred desetletjem kalili pri Slovanu. Na Kodeljevem je igral v sezoni 2007/08, nato pa ga je pot vodila k Partizanu. Po beograjski avanturi je dočakal klic iz lige NBA (Washington in Denver), danes pa je član premožnega turškega kluba Fenerbahče.
Vlado Iliveski: makedonski Ljubljančan
Makedonec zase pravi, da je Ljubljančan. V slovenski prestolnici ima tudi družino, ki jo je ustvaril z Anjo Vilfan, hčerko legendarnega Petra Vilfana. V Tivoli je pripotoval leta 2001 in si tako pridobil zaupanje strokovnega vodstva ter po dobrih igrah tudi pozornost oglednikov. Makedonski reprezentant je na račun ljubljanski predstav nato zaigral tudi za velikane, kakršni so Barcelona, Anadolu Efes, Siena … Večkrat se je sicer vrnil v Olimpijo, zdaj pa je član Rabotničkega.
Damjan Rudež: hrvaški prišlek
Glavnina tujih košarkarjev v Sloveniji prihaja z območja nekdanje Jugoslavije. Krivulja kariere se je v mnogo primerih po slovesu povzpela. Takšen primer je tudi danes 30-letni hrvaški krilni košarkar Damjan Rudež, ki je v sezoni 2008/09 nosil dres Olimpije. Po sezoni, v kateri resda ni izstopal, se je vrnil v domovino, igral za Cedevito in Zagreb, nato pa se prek Zaragoze podal v ligo NBA. Igral je za Indiano in Minnesoto, zdaj pa je član Orlanda.
Vladimer Stepania: velikan iz Gruzije
Kar štirinajst košarkarjev (prvi med njimi je bil Radislav Čurčić), ki so nosilni dres ljubljanske Olimpije, se je po slovesu od Tivolija oziroma Stožic prebilo vse do lige NBA. Med njimi je bil tudi Vladimer Stepania iz Gruzije, eden od najbolj znanih "produktov" šole Zmaga Sagadina, ki je "snubil" košarkarje iz vzhodnih držav in jim pokazal evropsko pot. Kar 213 centimetrov visoki center iz Tbilisija je v Sloveniji (sprva za Slovan, nato za Olimpijo) prebil štiri leta (1995–1999) in se nato prek nabora zavihtel v ligo NBA. Tam je igral za Seattle, NJ Nets, Miami in Portland.
Danny Green: iz zaklenjene lige v Ljubljano in nazaj
Američanova pot se nekoliko razlikuje od preostalih izbrancev tokratne rubrike. V ljubljansko Olimpijo je namreč leta 2011 pripotoval že kot razvit košarkar. Zaradi "zaklenjene" lige NBA (lock out) si je začasnega delodajalca našel v Sloveniji in navdušil pod taktirko takratnega trenerja "zmajev" Saša Filipovskega. Ko je liga NBA znova zaživela, se je vrnil v San Antonio, kjer se mu je nato iz Olimpije pridružil še Avstralec Aron Baynes.
1