Cedevita Olimpija
Sreda, 7. 4. 2021, 11.58
3 leta
Evroliga še kdaj v Ljubljani?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,48
Spomin na leta, ko se je v Ljubljani še igrala evroliga
Prvi mož evroligaškega ustroja Jordi Bertomeu je znova potrdil, da želi vodstvo najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja v roku dveh let razširiti nabor klubov z večletno licenco.
Prihodnje leto bo minilo deset let od zadnje tekme ljubljanske Olimpije v evroligi. Odtlej sta se močno spremenila oba, tako klub kot tudi tekmovanje. Prva je bila tedaj še Union Olimpija, pozneje Petrol Olimpija, nato pa po združitvi z zagrebškim klubom zdajšnja Cedevita Olimpija. V obdobju preoblikovanja ljubljanskega kluba z močnim hrvaškim prizvokom pa se je spremenil tudi ustroj evrolige. Najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje si še naprej prizadeva postati evropski NBA – zaprt sistem načrtno izbranih ter stalno nadzorovanih klubov.
Že ob združitvi Cedevite in Olimpije so vodilni možje novega kluba poudarili, da je srednjeročni cilj vrnitev evrolige v Ljubljano. A zdi se, da bo ta pot vendarle nekoliko težja, kot se je sprva zdelo. Ne le zaradi velikanske proračunske razlike med stalnimi evroligaši in ljubljanskim klubom, temveč tudi zaradi politike vodstva najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja.
Evroliga sicer že vrsto let temelji na stalnem jedru glavnine klubov z večletnimi licencami. Do evropske elite vodijo tudi dodatna vrata, vendar se ta vse bolj pripirajo. Če je še lani veljalo, da ima prvak lige ABA zagotovljeno mesto v evroligi, je zdaj to le načelni dogovor. Vse glasnejši pa so namigi, da bo v kratkem dveletno licenco s področja nekdanje Jugoslavije prejela Crvena zvezda. Posledično bi to pomenilo, da bi se lahko klub iz lige ABA v evroligo prebil le kot prvak ali podprvak EuroCupa.
Dolgoletni šef evroligaškega ustroja Jordi Bertomeu medtem nadaljuje s projektom širitve stalnih članov tekmovanja. Tako je napovedal, da utegne imeti evroliga v roku dveh let že 16 do 18 klubov z večletnimi licencami.
Letos je Cedevita Olimpija pustila dober vtis v EuroCupu. Pot do evrolige pa bo precej težja.
Trenutno imajo pogodbe s kar desetletnim rokom Anadolu Efes Istanbul, CSKA Moskva, Armani Milano, Barcelona, Fenerbahče Istanbul, Baskonia Vitoria, Maccabi Tel Aviv, Olympiacos, Panathinaikos, Real Madrid in Žalgiris Kaunas, dveletni preizkusni status pa so si zagotovili ASVEL, Bayern München in ALBA Berlin. Preostala štiri mesta za sezono 2021/22 naj bi zapolnili finalisti EuroCupa ter po vsej verjetnosti s posebnim vabilom še prvaka lig VTB in lige ABA oziroma neposredno Crvena zvezda, če se bodo uresničili marčevski namigi.
Ljubljana in Cedevita Olimpija sicer izpolnjujeta glavnino zahtevanih kriterijev za nastop v evroligi (kraj z vsaj 200 tisoč prebivalci, dvorana z vsaj deset tisoč sedeži, hotel s štirimi zvezdicami vsaj 25 kilometrov od dvorane in mednarodno letališče, ki leži največ 100 kilometrov od dvorane in omogoča manj kot štiriurne lete do Frankfurta). Klubski proračun bi moral ob tem znašati vsaj 5,4 milijona evrov. Da pa bi se največji slovenski košarkarski klub znova vrnil na evroligaški radar, bi potreboval nadaljnjo rast, dobro zasedenost dvorane, mednarodno rezultatsko konkurenčnost, potrditev stabilnosti in dolgoročnosti projekta ter prav gotovo tudi veliko spretne košarkarske diplomacije.
