Ponedeljek, 15. 5. 2017, 6.00
6 let, 6 mesecev
Trd pristanek zaradi prevelike demokracije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,10
Slovenska hokejska reprezentanca na svetovnem prvenstvu elitne divizije ni izpolnila cilja. Njene igre niso spominjale na najlepše čase, ko so fantje na olimpijskih igrah in olimpijskih kvalifikacijah garali vsi za enega, eden za vse. Motivacija nekaterih je bila v določenih trenutkih vprašljiva, moštveni duh je bil videti načet, selektorjevo dopuščanje večje svobode pa se ni obrestovalo.
- Pozdravljeni, Kazahstan, Madžarska, Poljska ...
- Jan Muršak opozarja, da utegnejo imeti še velike težave
- Nik Zupančič po neuspehu: Prevzemam odgovornost. Moral bi biti bolj strikten.
- Slovenija se spet poslavlja od elite
Slovenski hokejisti bodo ob 20.15 proti Franciji odigrali zadnje srečanje svetovnega prvenstva, ki ga bodo končali na dnu lestvice skupine B. Že po sobotnem porazu z Belorusijo so se njihove sanje o obstanku med elito razblinile, tako da bodo leta 2018 spet igrali v diviziji I. Tam jim bodo nasproti stali Kazahstan, Madžarska, Velika Britanija, Poljska in najverjetneje Italija.
"Če ne bomo zaigrali, kot znamo in zmoremo, potem lahko rečemo, da je to prvenstvo za nas porazno," je pred dnevom D (tekmo z Belorusi) dejal branilec Sabahudin Kovačević in po mrku v drugi tretjini s soigralci ostal brez trohice upanja na nadaljnje druženje z najkakovostnejšimi hokejskimi reprezentancami sveta.
Slovenija je, kljub svoji nesporni kakovosti in znanju, ki ju dvakratna zaporedna udeleženka olimpijskih iger mora imeti, na tem prvenstvu delovala majhno, s ptičje perspektive, od koder smo jo spremljali novinarji, pa v določenih trenutkih nemočno, nebogljeno. Če se je za nekatere reprezentance (Francija, Norveška) zdelo, da so se približale velesilam, so se risi s prikazanim kvečjemu oddaljili. Vprašanje pa je, ali so prikazali res vse oziroma, zakaj niso.
Na nekaterih tekmah smo namreč pogrešali motivacijo in zagnanost. Da bi vsi "pregriznili plošček", kot se hokejisti radi izrazijo, da bi garali eden za drugega in si krili hrbet ob napakah, ki so na tej ravni tekmovanje neizbežne. Še najbolj je to primanjkovalo na prvi tekmi z na papirju lažje premagljivimi nasprotniki Norvežani, ko so nekateri priznali, da jih "očitno sploh ni bilo v Parizu". Dolžniki so ostali tisti, od katerih se je pričakovalo največ, še najbolj korektno pa so prvenstvo oddelali manj izkušeni in tisti, ki so bolj v ozadju.
Še enkrat več se je pokazalo, da Sloveniji bolj ustrezajo krajši zgoščeni turnirji, kot so olimpijske kvalifikacije (tri tekme v štirih dneh), in da maj ni mesec za rise. Ti namreč precej bolje delujejo v začetku sezone ali pozimi, ko so vsi v tekmovalnem klubskem ritmu, medtem ko pred spomladanskim svetovnim prvenstvom mnogi tudi po dva meseca ne odigrajo resnih tekem.
V našem taboru so enega ključnih razlogov za neuspeh poiskali v res klavrni igri v obrambni tretjini, v kateri bi morali vrste bolje strniti prav vsi, ne le branilci. 32 prejetih zadetkov na šestih tekmah, na katerih Slovenija ni uspela niti na eni sestaviti dobrih vseh 60 minut (večinoma ji je uspela dobra tretjina), je pač konkretno preveč.
Svoj del odgovornosti za odločitve je po izpadu prevzel selektor Nik Zupančič, ki med vratarji zaupa Gašperju Krošlju, za sprejemanje odločitev na ledu pa jih bodo morali igralci sami. Slovenski strateg si je očital, da pri določenih stvareh ni bil dovolj strikten. Zupančič je spodbujal samoodločanje med fanti, saj so ob odločitvah na ledu sami, a, se več svobode ni obrestovalo: "Imam občutek, da kot ekipa nismo sposobni biti preveč demokratični. Treba bo narediti nekaj drugače."
Predvsem si bo treba naliti čistega vina, ki naj bi si ga večkrat že med prvenstvom. Tudi o tem, kdo je vodja. "Morda imamo pa preveč vodij in je to vprašanje. Potem si pa vsak razlaga stvari po svoje," je selektor načel perečo temo.
Da se je v reprezentanci skrhal ekipni duh, ki je bil pri podvigih še kako pomembna vrednota te izbrane vrste, je bilo med prvenstvom moč čutiti, pa čeprav so fantje, razumljivo, to vztrajno zanikali. Določenim igralcem neposrednost nekaterih soigralcev in ocenjevanje igre ni bila po godu, saj se raje ukvarjajo le s svojo. Da vse ni v najlepšem redu, je po porazu z Belorusijo dal vedeti David Rodman: "Morda nismo imeli te energije kot na preteklih turnirjih. Vidim neke razloge, zakaj na prvenstvu nismo bili uspešni, ampak jih bom zadržal zase. Ne bi začenjal nečesa po nepotrebnem …"
A če se stvari ne bodo razčistile, Slovencem do podvigov ne bi pomagal niti zdrav Žiga Pance niti nekaznovani Žiga Jeglič. Najverjetneje tudi prisotnost Anžeta Kopitarja ne.
