Slovenski pingpong se s spodletelo misijo Pariz nadaljuje

Slovenska hokejska reprezentanca je v Parizu še devetič nastopila na svetovnem prvenstvu elitne divizije in se na najhitrejši mogoč način poslovila od nje. Do zdaj ji je med elitno druščino uspelo obstati le dvakrat. Zadnjič leta 2005.

Slovenija je med elito zaigrala devetič in se še sedmič od nje poslovila na najkrajši mogoč način.

Slovenija je med elito zaigrala devetič in se še sedmič od nje poslovila na najkrajši mogoč način. Foto: Vid Ponikvar

Upanje na obstanek Slovenije med elitno druščino je dokončno izpuhtelo po sobotnem porazu z Belorusijo, ki se je rešila izpada, risi pa se spet selijo v divizijo I, kjer jih prihodnje leto čakajo Poljska, Kazahstan, Ukrajina, Madžarska in najverjetneje Italija. Kako so se Slovenci sprehajali med skupino A in B.

"Verjetno bi podrli dvorano"

Pisalo se je leto 2001, ko je Ljubljana gostila prvenstvo divizije I, skupine B (takrat sta v elito napredovali najvišje uvrščeni reprezentanci divizije I, skupine A in skupine B). Vprašanje o potniku v elito je bilo razjasnjeno šele po zadnjem obračunu, na katerem je morala gostiteljica Estonijo premagati z vsaj 12 zadetki razlike. Pred tem je namreč reprezentanca Velike Britanije "čudežno" visoko premagala Kazahstan (11:2) in bila v dobrem položaju, da napreduje.

Nekdanje barve risov - bela, modra, rdeča. Nekdanje barve risov - bela, modra, rdeča.

A Slovenci se niso menili za – po mnenju številnih prodano – tekmo, Estonce so razbili s 16:0. Tudi ta rezultat je odprl marsikatero razpravo. Matjaž Sekelj in varovanci – med drugimi so zabijali razpoloženi Dejan Kontrec, Ivo Jan, Zupančič, Valerij Šahraj, Tomaž Vnuk, Gregor Krajnc, Andrej Brodnik, Robert Ciglenečki – so 21. aprila 2001 spisali novo poglavje v knjigi slovenskega hokeja.

Spomin na najbolj "noro" tekmo

"Vsekakor je bilo malo čudno pred tekmo, ampak takrat poskušaš vse to odmisliti. Ni bilo druge možnosti, kot da nadoknadimo vseh tistih 12 golov. Že na začetku se mi je zdelo, da smo bili superiorni, pa nismo znali zadeti. Šele ob koncu prve tretjine smo začeli zadevati. Ko se je enkrat odprlo, je bilo veliko lažje. Spomnim se, da je bila dvorana polna, ljudje pa kar 'našpičeni'. Ne vem, kaj bi bilo, če nam ne bi uspelo, morda bi dvorano podrli (smeh, op. p.)," se zgodovinske zmage spominja zdajšnji selektor.

Že v prvo je šlo

Novinka je svoj krstni nastop med elito doživela 26. aprila leta 2002, ko je na Švedskem z 1:8 priznala premoč Rusom – premierni zadetek je dosegel Marcel Rodman. Slovenci so skupinski del končali brez točk na zadnjem mestu (poraz proti gostiteljem, Rusom, Avstrijcem). V skupini za obstanek pa so Sekljevi varovanci premagali vse nasprotnike – Poljsko, Italijo in Japonsko – ter si s 13. mestom, ki je še danes naša najboljša uvrstitev, zagotovili nastop med najboljšimi tudi leta 2003.

Slovenci so prvo tekmo med elito odigrali proti Rusom in izgubili z 1:8. Takrat (leta 2002) se jim je prvič uspelo obdržati v najkakovostnejšem razredu. Za tem jim je uspelo le še enkrat. Slovenci so prvo tekmo med elito odigrali proti Rusom in izgubili z 1:8. Takrat (leta 2002) se jim je prvič uspelo obdržati v najkakovostnejšem razredu. Za tem jim je uspelo le še enkrat. Foto: Reuters

Takrat je prvenstvo gostila sosednja Finska, ki je Sloveniji – skupinski del je spet končala brez točke na zadnjem mestu – zadala še danes najhujši poraz na SP (12:0). Matjaž Sekelj in oklepniki so se poskušali obdržati med elito, a so jim v skupini za obstanek načrte prekrižali Američani in Belorusi.

Risi so pod vodstvom finskega strokovnjaka Karija Savolainena leta 2005 še drugič in zadnjič obstali med hokejsko smetano. Risi so pod vodstvom finskega strokovnjaka Karija Savolainena leta 2005 še drugič in zadnjič obstali med hokejsko smetano. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Sledili sta selitev v divizijo I in sprememba na selektorskem stolčku. Slovensko reprezentanco je na prvenstvo na Poljsko popeljal Finec Kari Savolainen, ki je z odpravo nalogo v Gdansku opravil z odliko, saj se je Slovenija brez izgubljene tekme (padli so Južnokorejci, Italijani, Romuni, Estonci in Poljaki) vrnila v elito.

Pri sosedih je uspelo še drugič in zadnjič

Tretjo udeležbo je naša izbrana vrsta tako dočakala leta 2005, ko je bilo prvenstvo v naši neposredni bližini. V Avstriji je bil med risi takrat tudi komaj 17-letni Anže Kopitar, ki letos ne bo pomagal reprezentančnim soigralcem.

Slovenija je imela v predtekmovanju težko delo, saj se je udarila tako z ZDA kot s Kanado. Podobno kot na prvih elitnih SP je skupinski del končala brez točke na zadnjem mestu, v skupini za obstanek je najprej premagala Dance, izgubila proti Nemcem, za konec pa je gostiteljem zadala boleč poraz s 6:2, po katerem si je zagotovila končno 13. mesto in obstanek. Izpadli so Nemci in Avstrijci.

Selektorske menjave in skoki iz elite v divizijo I

Savolainen je kljub obstanku v eliti selektorsko taktirko predal Františku Vybornemu, ki se je leta 2006 iz Latvije vrnil brez zmage (sploh prvič na SP Slovenija ni zmagala) in s padcem v divizijo I. Slovenija je pod vodstvom Čeha predtekmovanje končala z ničlo na računu, v boju za obstanek pa je zmogla remi proti Italiji in Danski – ti dve ekipi sta na koncu obstali –, a 16. mesto je bilo premalo, da bi še tretje leto zapored delala družbo velesilam.

Po neuspehu, ki je odnesel Vybornega, so v reprezentanci poskusili ameriški pristop. Leta 2007, ko je Ljubljana gostila prvenstvo divizije I, skupine B, je imel vajeti v svojih rokah Ted Sator. Slovenija na domačem terenu, na katerem je bil s 14 točkami najučinkovitejši igralec Anže Kopitar, ni imela pretežkega dela, s petimi zmagami si je namreč zagotovila peti nastop med elito.

A Sator Slovenije ni popeljal v zibelko hokeja, kjer je bilo prvenstvo leta 2008. Risi so v treh letih dobili še tretjega selektorja. Pri hokejski zvezi so spet stavili na tujca. Šved Mats Waltin je poskušal našo izbrano vrsto zadržati med najboljšimi, a je bil cilj očitno previsok. Waltinovi fantje so predtekmovanje končali brez točke na zadnjem mestu, v boju za obstanek pa so izgubili na obeh tekmah s Slovaško in sledila je ponovitev vaje – vrnitev v divizijo I.

John Harrington je bil peti zaporedni tujec na selektorskem stolčku slovenske reprezentance. Pod njegovim vodstvom je Slovenija prvič, odkar je leta 2001 napredovala v elito, dvakrat zapored igrala v diviziji I. John Harrington je bil peti zaporedni tujec na selektorskem stolčku slovenske reprezentance. Pod njegovim vodstvom je Slovenija prvič, odkar je leta 2001 napredovala v elito, dvakrat zapored igrala v diviziji I. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Po Kanadi dve leti zapored v diviziji I

In še en del zgodovine se je ponovil – Slovenija je spet dobila novega stratega in spet je bil tujec. Že peti zapored. Škarje in platno je imel v rokah John Harrington. Američan se je spotaknil že na prvi oviri leta 2009. Na svetovnem prvenstvu divizije I, ki ga je gostila Litva, je o potniku v elito odločala zadnja tekma Slovenije in Kazahstana, na kateri so bili z 2:1 uspešnejši naši nasprotniki. Naša izbrana vrsta je po letu 2001, ko si je premierno zagotovila elito, prvič dve leti zapored igrala v diviziji I.

Kljub neuspehu je rise še naprej vodil Harrington, ki mu je leta 2010 le uspel podvig - vrnitev med elito. Tistega leta je bilo svetovno prvenstvo v Ljubljani, Slovenija pa je spet dobila vse obračune, točko je prepustila le Veliki Britaniji, in si zagotovila pot v Bratislavo.

S Kopitarjem od Slovaške do Češke

A na Slovaško risov ni peljal Harrington, ta je decembra 2010 pred reprezentančnim zborom predal štafeto, temveč  Matjaž Kopitar. Dirigentsko palico je po osmih letih spet vihtel Slovenec.

Na svetovno prvenstvo elitne divizije leta 2011 je slovensko falango odpeljal Matjaž Kopitar. Na svetovno prvenstvo elitne divizije leta 2011 je slovensko falango odpeljal Matjaž Kopitar. Foto: Vid Ponikvar

Kopitarjevi izbranci so predtekmovanje v Bratislavi leta 2011 končali na zadnjem mestu – po porazu po kazenskih strelih proti Nemcem so osvojili sploh prvo točko v predtekmovanju med elito. Sledilsi so boji z Latvijci, Belorusi in Avstrijci za obstanek. Risi so za uvod premagali Latvijce, na pomembni tekmi proti Avstrijcem so klonili z 2:3, za slovo od elite, od katere so se poslovili skupaj s severnimi sosedi, pa so visoko izgubili proti Belorusom.

Prizorišče prvenstva divizije leta 2012 je bila spet Ljubljana, v Stožicah je Slovenija premagala vse nasprotnike in si s petimi zmagami spet zagotovila vrnitev med elito – napredovala je tudi Avstrija.

Tri mesece zatem, ko je februarja 2013 naša izbrana vrsta spisala novo poglavje slovenskega hokeja, uvrstitev na olimpijske igre, sta sosedi Švedska in Finska družno gostili elitno prvenstvo. Slovenija je v skupini osmih reprezentanc (Švice, Kanade, Švedske, Češke, Norveške, Danske, Belorusije) z dvema točkama, ki jih je odščipnila Dancem in veliki Kanadi, zasedla zadnje mesto in spet izpadla v nižji kakovostni hokejski razred.

Leta 2014 se je v Južni Koreji ponovila zgodba, ki se ponavlja že skoraj vse desetletje – risi so se spet vrnili med najboljše. Za preboj so sicer trepetali vse do zadnjega piska sirene na tekmi proti Avstriji, po kateri so po prvem mestu s sosedi lahko začeli snovati načrte za Češko 2015.

Matjaž Kopitar je po svetovnem prvenstvu v Ostravi leta 2015 odstopil z mesta selektorja. Matjaž Kopitar je po svetovnem prvenstvu v Ostravi leta 2015 odstopil z mesta selektorja. Foto: Vid Ponikvar

Dovolj zlivanja gnojnice

Kopitar je v Ostravi z zasedbo, v kateri je bil tudi Anže Kopitar, še tretjič poskusil Slovenijo zadržati med elito, a mu tudi tokrat ni uspelo. Risi so vse upe za obstanek izgubili še pred zadnjo tekmo, saj sedmih Dancev niso mogli več ujeti. Na koncu so jih sicer premagali, a šest porazov po rednem delu in le ena zmaga je bilo premalo za obstanek.

Po zadnjem srečanju je Gorenjec oznanil slovo, ki ga je pospremil z besedami: "Moja zgodba z reprezentanco je končana. Žal je v Sloveniji toliko negativcev, ki prevladujejo. Veliko je bilo lepega, nekaj je bilo tudi žalostnega. A hitro se lahko tukaj preštejejo ljudje, ki zlivajo gnojnico in negativno vplivajo na vse skupaj."

Hitra vrnitev tudi pod Zupančičem

Selektorski stolček je prevzel dotedanji pomočnik Nik Zupančič, ki kot glavni trener prvič vodi izbrano vrsto med elito. Do tja jo je popeljal lani, ko so risi v Katovicah zasedli prvo mesto in se takoj vrnili v najkakovostnejši razred svetovnega hokeja.

Nik Zupančič je med elito reprezentanco prvič vodil kot selektor. Njegovim varovancem se ni uspelo obdržati med najboljšimi. Nik Zupančič je med elito reprezentanco prvič vodil kot selektor. Njegovim varovancem se ni uspelo obdržati med najboljšimi.

Zupančič, ki je do spodletele misije Pariz uspešno prestal vsa večja tekmovanja (lansko SP in olimpijske kvalifikacije, na katerih so si zagotovili še druge zaporedne olimpijske igre), in njegovi izbranci bodo Francijo zapustili sklonjenih glav. Še pred tem jih čaka zadnji obračun, ki zanje nima rezultatskega pomena. V ponedeljek ob 20.15 se bodo pomerili z gostitelji.

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • GA-JO / 01.05.2017. ob 20:50

    Danes pa slovenski športniki tekmujejo v zelenih dresah,kot da smo Arabci-sramota.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano