Torek, 8. 11. 2016, 14.48
6 let, 6 mesecev
Napotke z Bleda odnesel v Grenoble
Edo Terglav: Reprezentančna izkušnja bo pomagala pri uresničevanju klubskih ciljev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
"Velik ponos je biti ob ekipi, ki tako rada igra za državni dres. Tu in tam me še zasrbijo pete, da bi skočil na led in pomagal. A poskušam biti osredotočen na to, da je moja naloga biti ob ledu, dajati navodila in si nabirati tudi reprezentančne trenerske izkušnje," pravi nekdanji hokejski reprezentant, zdaj pomočnik risov Edo Terglav.
Ko je pred leti Edo Terglav nosil dres slovenske reprezentance, v tej stvari še zdaleč niso bile na današnji ravni, ko risja družina ob zborih lahko misli le na hokej.
Po nekaj letih se je Kranjčan spet pridružil izbrani vrsti. Tokrat je del trenerskega štaba, kamor so ga povabili po slovesu Iva Jana z mesta pomočnika selektorja. V svoji novi vlogi, ki jo je premierno okusil na nedavnem turnirju na Bledu, uživa.
Terglav je o svoji novi funkciji povedal: "Nisem vedel, kaj pričakovati, saj je od takrat, ko sem zadnjič sodeloval z reprezentanco, minilo že pet let. Tudi moja vloga se je od takrat spremenila. Prvič sem bil zraven kot trener. Bila je povsem nova izkušnja, za katero sem hvaležen. Čeprav je bila kratka, mi je dala veliko in jo bom prenesel v svoj klub."
"Lahko rečem, da je z Nikom (Zupančičem, op. a.) in njegovimi pomočniki odlično delati. Velik ponos je biti ob ekipi, ki tako rada igra za državni dres," je 36-letnik vidno zadovoljen nad reprezentančno klimo strnil misli po domačem turnirju.
Brez zavore
"Ni jim česa očitati. Res igrajo s ponosom in dajejo vse od sebe," je bil Terglav zadovoljen s predstavami risov na Bledu.
Slovenija je na Bledu po dveh zmagah in porazu po kazenskih strelih na zadnji tekmi proti Belorusiji zasedla drugo mesto in Terglava navdušila s pristopom.
"Tri tekme v treh dneh niso mačji kašelj. Vemo, da vsi fantje veliko igrajo po klubih. Morda bi si kdo mislil, da bodo zato kakšno tekmo na tem turnirju odigrali malo bolj rezervirano, ne na vso moč, da se ne bi kdo poškodoval, a ni bilo tako. Vsaka tekma, vsaka tretjina je bila na vso moč. Nič jim ni mogoče očitati. Res igrajo s ponosom in dajejo vse od sebe."
Pete ga še zasrbijo
Nekaj hokejistov, s katerimi je pred leti igral v reprezentanci, še vedno nosi slovenski dres. Ga ob pogledu na nekdanje soigralce zamika, da bi se jim pridružil na ledu?
"Kot nekdanjega igralca me tu in tam res malo zasrbi, da bi jim pomagal, a poskušam biti osredotočen le na to, da sem zdaj ob ledu in da kot trener dajem navodila. Se pa na klopi počutim skoraj tako, kot bi bil na ledu. Zelo se vživim v igro in v to, kaj fantje delajo na ledu," o trenerskem delu pravi naš sogovornik.
Tako je na eni zadnjih reprezentančnih tekem decembra 2011 kot kapetan prejel pokal za prvo mesto na domačem turnirju.
Našel se je v Franciji
Izključno s trenerstvom se ukvarja peto sezono, tretjo zapored kot glavni trener. Hokejsko znanje je po odhodu iz domovine kot najstnik nabiral čez lužo, kjer so ga leta 1998 kot prvega Slovenca izbrali na naboru lige NHL. V devetem krogu oziroma kot 249. po vrsti so se zanj odločili pri Buffalo Sabres, a na uradni tekmi najkakovostnejše hokejske lige ni zaigral nikoli.
Pred sezono 2002/03 se je vrnil domov, dve leti igral za Olimpijo, nato pa se je ustalil v Franciji.
Tam vztraja že skoraj desetletje in pol. Globok pečat je v 11 letih pustil pri Brianconu. Več let je bil njegov kapetan, spoštovanje pa so mu izkazali tudi z upokojitvijo njegove devetice. Ko je aprila 2012 drsalke obesil na klin, je tri sezone v klubu deloval kot trener, zadnji dve pa kot trener poveljuje Grenoblu.
V Franciji deluje že debelo desetletje. Velik pečat je v 11 letih pustil pri Brianconu, ki je upokojil njegovo številko, zdaj kot trener poskuša uresničiti cilje vodstva Grenobla.
Kot pravi, ga je v Franciji sprva zadržala dobra organizacija kluba, zatem pa spoznanje, da tekmovanje (Ligue Magnus) napreduje in da lahko v njem napreduje naredi tudi sam.
"Vse je bilo zelo profesionalno. Videl sem napredek lige. To, da je šla v pravo smer, kar je bilo zelo dobro tudi za moj razvoj. Nato sem dobil še trenersko priložnost in ugotovil, da v ligi lahko napredujem tudi trenersko. Vem, da se o francoski ligi ne govori kot o kakovostni ligi, a lahko rečem, da se zanjo odloči veliko kakovostnih hokejistov in da gre francoski klubski hokej v pravo smer," meni Terglav in francosko ligo po kakovosti postavi ob bok danske.
Pričakovanja so visoka, pritisk velik
"Pričakovanja so visoka, pritiska pa veliko. Redni del moramo končati med prvimi štirimi, v končnici pa meriti na sam vrh," pravi o ciljih svojega kluba.
V Franciji so po lanski sezoni še zaostrili pravila in število sodelujočih s 14 znižali na 12. Zaostrovanje je občutil tudi njegov Grenoble, ki grehe iz preteklosti plačuje z minus točkami.
"Vodilni zahtevajo, da imajo vsi klubi profesionalni status, kar zadeva finance, organizacijo, trenerje. Vsak klub mora do 1. junija pokriti vse stroške za preteklo sezono, da lahko začne novo. Na tem področju je v tej sezoni že viden velik napredek," pojasnjuje Terglav.
"Zveza je odločila tudi, da našo ekipo zaradi finančnih težav izpred šestih, sedmih let kaznuje tako finančno kot z odvzemom šestih točk. Vsako tekmo se bojujemo, da te točke dobimo nazaj. Na zadnjih tekmah smo res začeli dobro igrati," o svojih volkovih, ki zasedajo deveto mesto, za petim zaostajajo za dve točki, razlaga Gorenjec.
In kakšna so tekmovalna pričakovanja vodstva Grenobla? "Glede na to, da je ta klub v Franciji po profesionalizmu na zelo visoki ravni, so pričakovanja visoka, pritiska pa veliko. Redni del moramo končati med prvimi štirimi, v končnici pa meriti na sam vrh."
Na poti do tja mu že zdaj pomagata dva rojaka: napadalca Boštjan Goličič in Anže Kuralt. Slovenska kolonija, ki v Franciji igra pomembne vloge in jo po Terglavovih besedah zelo spoštujejo, pa bi se v kratkem lahko še razširila.
