Poteza kariere Vogtsa, zlati gol Bierhoffa

Leta 1996 je Anglija sploh prvič v zgodovini evropskih prvenstev gostila zaključni turnir najboljših reprezentanc stare celine. "Nogomet prihaja domov," se je glasil slogan ponosnih organizatorjev, ki so bili seveda prepričani, da lahko njihova reprezentanca pride do konca in osvoji prvi naslov evropskega prvaka. Na zaključnem turnirju se je v boj zanj podalo kar 16 reprezentanc, kar je bila novost Evropske nogometne zveze (Uefa), ki se je odločila za spremembo sistema tekmovanja.

V kvalifikacijah za nastop v Angliji se je znašlo kar 47 reprezentanc, med njimi tudi prvič Slovenija. Ta je pod taktirko dr. Zdenka Verdenika v skupini 4 začela odlično in najprej v Ljudskem vrtu remizirala proti Italijanom, ki so le dva meseca pred tem igrali v finalu svetovnega prvenstva. Nato je sledil remi pri močni Ukrajini, pozneje pa je slovenska izbrana vrsta nekoliko popustila in v skupini, v kateri so bile še Hrvaška, Litva in Estonija, ob koncu osvojila enajst točk na desetih tekmah ter se morala zadovoljiti s predzadnjim mestom.

Nepozabna tekma med Slovenijo in Italijo (1994):

Na EP sta se uvrstili Hrvaška, ki je zasedla prvo mesto v skupini, in Italija, ki se je do zaključnega turnirja prebila prek dodatnih kvalifikacij. Ob njiju in gostiteljici Angliji so se za evropski naslov na otoških tleh borile še reprezentance Bolgarije, Češke, Francije, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Rusije, debitantk Rusije, Švice in Turčije ter branilke naslova Danske, ki je štiri leta pred tem presenetljivo osvojila naslov.

Prvenstvo, ki je potekalo na modernih štadionih v Londonu (Wembley), Manchestru (Old Trafford), Liverpoolu (Anfield), Birminghamu (Villa Park), Leedsu (Elland Road), Sheffieldu (Hillsborough), Newcastlu (St. James Park) in Nottinghamu (City Ground), je bilo odlično organizirano in poskrbelo za rekorden obisk v zgodovini EP. Skupaj si je tekme ogledalo več kot milijon dvesto tisoč gledalcev, tudi povprečje 41.158 gledalcev na tekmo je poskrbelo za nov mejnik.

Hitro slovo svetovnih podprvakov

Prvenstvo sta s tekmo na legendarnem Wembleyju v Londonu v skupini A odprli Anglija in Švica, ki je od debitantskem nastopu na EP presenetljivo osvojila točko, potem ko je z enajstih metrov malce pred koncem tekme za 1:1 zadel švicarski napadalec turških korenin Kubilay Türkyilmaz. Kljub razočaranju na začetku prvenstva se je Anglija brez težav uvrstila v četrtfinale, saj je na preostalih dveh tekmah proti Škotski in Nizozemski brez težav zmagala z 2:0 oziroma 4:1. Blestel je Alan Shearer, ki je že v predtekmovanju mrežo nasprotnikov zatresel kar štirikrat. Nase je opozoril tudi legendarni Paul Gascoigne s pravcatim evrogolom na tekmi proti Škotski.

Italijani, svetovni podprvaki, so izpadli že po skupinskem delu.

Ob Angležih so skozi šivankino uho napredovali še Nizozemci, ki so po hudem porazu v zadnjem krogu skupinskega tekmovanja nekaj časa trepetali in si drugo mesto zagotovili zaradi večjega števila danih zadetkov. Škotska na tretjem mestu, s katero so Nizozemci remizirali, je imela namreč enako število točk in enako gol razliko. Skupina B je ponudila zanimiv boj. Napredovali sta Francija, ki je v zadnjem krogu v neposrednem derbiju za četrtfinale s 3:1 odpravila Bolgarijo, presenečenje svetovnega prvenstva dve leti pred tem, in Španija, ki je v zadnjem krogu v boju za napredovanje med najboljših osem z 2:1 odpravila Romune.

V skupini C so šok doživeli Italijani, ki so bili eni izmed favoritov za končno zmago. V prvem krogu so sicer premagali Ruse, a nato presenetljivo klonili proti Češki v drugem ter se ob remiju brez zadetkov v tretjem krogu proti Nemcem morali sprijazniti z odhodom domov. Z enakim številom točk, slabšo gol razliko, a zmago na medsebojni tekmi so se napredovanja veselili Čehi, ki so v zadnjem krogu skupinskega dela odpravili Ruse.

V skupini D so blesteli Hrvati, ki so si z zmagama nad Turčijo in Dansko, zadnjo so odpravili kar s 3:0 z dvema goloma Davorja Šukerja – posebej lep je bil tisti za 3:0, ko je slovitega Petra Schmeichela matiral s prefinjenim lobom – , napredovanje zagotovili že krog pred koncem predtekmovanja. Legendarni selektor Miroslav Ćiro Blažević je Dance potem razjezil, ko je v zadnjem krogu proti Portugalski na igrišče poslal rezervno postavo in Dance prikrajšal za napredovanje. Zmagali so Portugalci in si zagotovili napredovanje.

Enajstmetrovke so se kar vrstile

Tudi zaključni boji so se začeli s tekmo Anglije, ki je v četrtfinalu z veliko težavami, šele po enajstmetrovkah, potem ko je bilo po 120 minutah igre 0:0, izločila Španijo. Pri zadnji sta bila pri strelih z bele točke nenatančna Fernando Hierro in Miguel Angel Nadal. Tudi drugi četrtfinale je bil odločen po loteriji enajstmetrovk. Francija je bila boljša od Nizozemske, tudi ta četrtfinale pa po rednem delu igre in podaljških ni ponudil zadetka. Pri enajstmetrovkah so bili nogometaši obeh ekip izjemno natančni, zgrešil je le Clarence Seedorf v četrti seriji enajstmetrovk in poskrbel, da so se uvrstitve v polfinale veselili Francozi. V tretjem četrtfinalu je Nemčija z ogromno sreče in tudi nekaj sodniške pomoči premagala Hrvaško, ko je povedla z golom Jürgena Klinsmanna z enajstih metrov po 20 minutah igre, a je na začetku drugega polčasa z novo mojstrovino izid izenačil Šuker.

Le dobrih pet minut po izenačenju pa so Nemci iz akcije, v katerem je bil storjen očiten prekršek v napadu, z golom Matthiasa Sammerja zadeli, kar jim je prineslo napredovanje. V zadnjem četrtfinalu so bili Portugalci prepričani, da se bodo prek avtsajderja, Češke, prebili med najboljše štiri, a bili šokirani, ko je na začetku drugega dela igre Karel Poborsky z mojstrovino – lobom, ki je povsem presenetil Vitorja Baio – , zabil gol za vodstvo in, kot se je izkazalo pozneje, dosegel zadetek, ki jih je popeljal v polfinale.

Najbolj boleč poraz v zgodovini Anglije

Tudi polfinale so zaznamovali streli z bele točke. V prvem, v katerem sta se udarili reprezentanci Češke in Francije na Old Traffordu v Manchestru, gledalci po rednem delu igre in podaljških spet niso videli zadetkov, potem pa so sledili streli z bele točke, pri katerih so vse do šeste serije zadeli vsi nogometaši, nato pa je pri Francozih zgrešil vezist Reynald Pedros in Čehi so se veselili največjega uspeha v zgodovini svojega nogometa. Drugi polfinale je bil izjemno razburljiv. Udarila sta se veliki tekmeci Nemčija in Anglija. Zadnja si je bolj kot kdajkoli želela zmage in preboja v veliki finale, a ji ni uspelo, čeprav je že po treh minutah igre vodila, ko je za vodstvo s petim golom na prvenstvu poskrbel Shearer.

A že v 16. minuti, ko je izenačil Stefan Kuntz, je bilo 1:1. Do konca rednega dela tekme gledalci niso videli novih zadetkov, podobno je bilo tudi v podaljških in sledila je loterija – streli z bele točke. Tudi v tem polfinalu so bili izvajalci zelo zanesljivi. Vseh prvih pet strelov so nogometaši obeh reprezentanc zadeli, nato pa je sledila za Angleže usodna šesta serija, v kateri je bil nenatančen takrat 25-letni Gareth Southgate, ki je po izpadu neusmiljeno jokal še dolgo časa in so ga morali tolažiti izkušenejši soigralci. Solz žalosti ni manjkalo niti na najbolj znamenitem štadionu na Otoku, Wembleyju. Angleži so se zavedali, da so zapravili veliko priložnost, ki se nikoli ne bo vrnila.

Zlata rezerva in zlati gol

V velikem finalu sta se udarili Češka, ki je bila presenečenje prvenstva, in ena izmed najtrofejnejših reprezentanc na svetu Nemčija, ki jo je vodil Berti Vogts. Na Wembleyju je več kot 76 tisoč gledalcev spremljalo zanimivo tekmo, na kateri v prvem polčasu ni bilo zadetkov. V 59. minuti je Češka vnovič presenetila in povedla, ko je strel z enajstih metrov v gol uspešno spremenil zvezdnik Patrik Berger. Čehi so pluli proti zmagi, nato pa je nemški selektor potegnil potezo kariere in v igro v 69. minuti poslal takratnega napadalca videmskega Udineseja Oliverja Bierhoffa.

Ta je že štiri minute po prihodu na igrišče poskrbel za izenačenje in podaljške v Londonu. Po le petih minutah igre v prvem podaljšku pa je zadel že drugič in Nemčijo z zlatim golom – sploh prvim v zgodovini EP – popeljal do naslova. Čehi so bili blizu lovorike na največjem tekmovanju, ki jo še čakajo in jo bodo verjetno še nekaj časa, če jo bodo kdaj sploh dočakali, Nemci pa so osvojili tretji naslov evropskega prvaka in, vsaj za zdaj, tudi zadnjega.

Najboljši je bil Klinsmann

Gledalci so na 31 tekmah skupaj videli 64 zadetkov oziroma 2,04 na tekmo. Najboljši strelec prvenstva je bil angleški golgeter Shearer s petimi zadetki, sledili so mu Bolgar Hristo Stoičkov, Hrvat Šuker, Danec Brian Laudrup in Nemec Klinsmann s po tremi. Zadnjega so izbrali tudi za najboljšega posameznika turnirja, prejel pa je tudi znameniti zlati čevelj.