Sreda, 19. 2. 2020, 19.37
4 leta, 2 meseca
Urša Kragelj, pogovor
Po težki izkušnji se sprašuje, ali je treba toliko trenirati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,81
1
Urša Kragelj, slovenska kajakašica na divjih vodah, si je od lanske sezone obetala veliko, a se ji je zgodilo tisto, kar si vsak športnik najmanj želi. Na enem izmed treningov si je poškodovala ramo in sezone je bilo zanjo konec. Med drugim je razkrila, kje je lani naredila največjo napako. Pred letošnjo, olimpijsko sezono, ostaja vseeno optimistična.
Bili so zapleti
Za Kragljevo je letošnja sezona zelo pomembna, saj se lovijo vstopnice za olimpijske igre v Tokiu. Njena največja konkurenca je Eva Terčelj, ki je lani postala svetovna prvakinja. Uršo, ki se je ravno odpravila na priprave v francoski Pau, smo poklicali in povprašali, kako se po poškodbi nadaljujejo njeni treningi.
"Še vedno čutim posledice poškodbe, a se stanje izboljšuje. Kar zadeva trening, lahko rečem, da je v zadnjem mesecu normalen. Sem pa vmes imela zaplete in zaradi tega moram trening na divji vodi skrajšati za deset minut. Trenutno sem na takšni ravni, da lahko treninge opravljam brez težav, zaradi tega sem res vesela."
Večkrat se obrne na Petra Kauzerja
Napako so naredili, da so prehitro dvignili količino treninga, zaradi tega so se Urši vnele tetive. Ta se po nasvet večkrat obrne tudi k Petru Kauzerju, ki je pred leti ravno tako staknil poškodbo rame. Ravno sem se pogovarjala s Petrom (Kauzerjem op. p.), da je on potreboval eno leto, da je imel občutek, da z ramo ni nič narobe. Jaz sem zdaj šest ali sedem mesecev po operaciji. Čutim, da gre na bolje, ampak so še vedno prisotne določene bolečine, jih je pa vedno manj," nam je zaupala izkušena slovenska kajakašica, ki je na treningih še vedno previdna.
Včasih bi si lahko vzela tudi pol leta odmora
Kar zadeva njeno fizično pripravljenost, nima težav. Previdna mora biti pri veslanju, ko nekaterih gibov ne more delati sproščeno. Zato mora temu prilagoditi tehniko veslanja. Vseeno pa Urša ni pozabila veslati, pravzaprav je v svoji dolgoletni karieri prišla do novih spoznanj.
"Veslam že več kot 20 let, tako da nisem pozabila veslati. Pravzaprav zdaj vidim, da bi si v preteklosti lahko vzela pol leta odmora. Zdi se mi, da bi mi to bolj koristilo, kot da 'drgnem' naprej. Zdi se mi, da je bilo včasih preveč treninga, kar po mojem mnenju ni najbolj pametno."
"Vprašanje, ali je treba toliko trenirati"
Uršo je poškodba rame deloma prisilila, da na stvari gleda malo drugače. Imela je več časa opazovati tekmovalke, s tem pa je na nek način izpopolnila sebe. Med drugim je ugotovila, da je bil včasih njen trening namen samemu sebi, prav tako pa je iz zadnje poškodbe potegnila tudi nekaj dobrega. "Zdi se mi, da športniki velikokrat treniramo samo zato, da treniramo. Vprašanje, ali je treba toliko trenirati. To govorim zase, verjetno to ne velja za nekoga, ki je star 20 let."
Po poškodbi se je prvič v čoln usedla že po dveh mesecih in takrat je bilo zelo čustveno. "Niso bile ravno solze, ampak sem bila res vesela. Ko ti je nekaj vzeto, si potem tega še bolj želiš. Pogrešala sem kajak. Čeprav na začetku lanske sezone nisem dosegla blestečih rezultatov, sem verjela, da bi lahko pokazala več. Težko mi je bilo."
Danes je bolj potrpežljiva
Primorska kajakašica je razkrila, da so bila med rehabilitacijo težka obdobja, najtežje je bilo v prvih dveh tednih. Kmalu se je ozrla naprej in razmislila, kaj lahko naredi. "Nisem ne prva in tudi zadnja ne, ki se ji je zgodilo nekaj takšnega. Bile so velike bolečine in res moraš biti potrpežljiv. Ravno zaradi te potrpežljivosti, ko sem vedela, da ne bo šlo z danes na jutri, se danes počutim bolj močno. Ta poškodba me je naučila potrpežljivosti. Stvari več ne prehitevam in to mi je kot tekmovalki veliko dalo. Se mi zdi, da mi to na treningih koristi."
Ugotovila je, kaj je bila njena največja napaka
Njen trening oziroma njen pristop na treningu je danes povsem drugačen, kot je bil na primer lani, ko je želela iz sebe fizično stisniti čim več.
"Ugotovila sem, da je bila to največja napaka. Moja prednost je bila, da sem proge odpeljala tehnično in z občutkom. Vse skupaj sem želela delati preveč na silo, ampak v kajaku tako ne gre. Kljub temu, da sem bila močnejša, sem se bolj mučila. Ne razumite me narobe, še vedno za veslanje potrebuješ ogromno moči," nam je še zaupala dobitnica dveh medalj z evropskih prvenstev.
Prav tako Urša ostaja optimistična za olimpijske kvalifikacije, ki jih bodo imeli v reprezentanci. Prepričana je, da bo do takrat dobro pripravljena in da bo njena rama zdržala vse napore.
1