Ponedeljek, 11. 1. 2021, 17.00
3 leta, 4 mesece
Stoletje madžarske telovadke Agnes Keleti
Najstarejša olimpijska zmagovalka praznuje 100 let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,96
Nekdanja telovadka Agnes Keleti je v soboto praznovala 100. rojstni dan.
Nekdanja telovadka Agnes Keleti je 9. januarja praznovala 100. rojstni dan. Najstarejša še živeča olimpijska prvakinja je na vprašanje, kateri je njen najljubši spomin, odgovorila, da ji je najljubše že to, da je živela.
Življenje klene Madžarke je bilo namreč polno preprek. Rodila se je leta 1921 v Budimpešti, in ko bi njena kariera morala doživljati vrhunec, jo je prekinila druga svetovna vojna.
Olimpijske igre leta 1940 in 1944 so bile odpovedane, s čimer sta za Agnes Keleti prvi dve olimpijski priložnosti splavali po vodi.
A tu se njene težave še niso končale. Leta 1941 so jo zaradi njenega judovskega porekla izključili iz madžarske reprezentance v gimnastiki. Takrat se je zatekla na podeželje, kjer se je skrivala za lažno identiteto in se kot služkinja zaposlila pri družini, ki je simpatizirala z nacisti.
Leta 1944 se je, prepričana, da jo bo to obvarovalo pred internacijo v delovno taborišče, poročila z rojakom, prav tako telovadcem Istvánom Sárkányjem, s katerim sta se ločila leta 1950.
Njena mati in sestra sta vojno preživeli po zaslugi slavnega švedskega diplomata Raoula Wallenberga, ki je z izdajanjem zaščitnih potnih listov iz Madžarske spravil več deset tisoč madžarskih judov in jih rešil pred holokavstom. Šved jima je našel zatočišče v tako imenovani Švedski hiši v Budimpešti. Precej slabše pa so jo odnesli njen oče in strici, ki so tako kot pol milijona madžarskih Judov umrli v enem od koncentracijskih taborišč.
Agnes Keleti je svojo prvo olimpijsko priložnost dočakala leta 1948, ko so v Londonu organizirali prve povojne olimpijske igre, a ji tudi te niso bile usojene. Tik pred odhodom si je namreč poškodovala gleženj.
Najstarejši slovenski olimpijec je Marko Račič. Aprila lani je tudi on praznoval 100. rojstni dan.
Se je pa zato londonskih olimpijskih iger udeležil Marko Račič, najstarejši slovenski olimpijec, ki je 100 let praznoval aprila lani. Račič je velik ljubitelj atletike. Okusil jo je kot tekmovalec, kot trener, kot športni funkcionar in strasten statistik. V zgodovino slovenske atletike bo zapisan kot urednik vrste atletskih publikacij, sam pa je najbolj ponosen prav na udeležbo na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu, ki jo vidi kot vrhunec svoje športne poti.
Pri 31 letih prvič na olimpijskih igrah
Keletijeva je svoj olimpijski krst dočakala šele leta 1952 v Helsinkih na Finskem. Takrat je imela že 31 let. Postala je olimpijska prvakinja na parterju, osvojila pa je še srebrno in bronasto odličje.
Še bolj uspešna je bila štiri leta pozneje, leta 1956 v Melbournu, kjer je osvojila kar šest olimpijskih medalj, od tega kar štiri zlate – ubranila je naslov na parterju, zmagala na gredi in bradlji ter v ekipni preizkušnji. Dve leti prej je postala še svetovna prvakinja na dvovišinski bradlji.
V svoji zbirki ima deset olimpijskih medalj, od tega kar pet zlatih.
Zdravje na prvem mestu
Kljub temu da je bila razglašena za najuspešnejšo judovsko športnico vseh časov, pa danes pravi, da v življenju bolj kot rezultatski uspeh ceni svoje zdravje in zavedanje, da je sploh živela. "Obožujem življenje. Zdravje pa je bistvo. Brez zdravja nimaš ničesar," je dejala na predvečer svojega 100. rojstnega dne.
60 let življenja izven domovine
Ko so jo leto prej, ko druženje z ljudmi izven lastnega gospodinjstva še ni bilo tako redko in nepredstavljivo, kot je danes, obiskali novinarji tiskovne agencije The Associated Press, je razkrila, kaj ji je pomenilo veliko več kot deset olimpijskih medalj.
"Gimnastiko sem oboževala, ker mi je omogočila brezplačna potovanja," je presenetila z odgovorom. Prav zaradi teh potovanj je kar 60 let preživela izven meja Madžarske.
Ko je Sovjetska zveza v času olimpijskih iger v Melbournu vdrla na Madžarsko, je Keletijeva skupaj s še 44 madžarskimi športniki zaprosila za politični azil. Leto pozneje je emigrirala v Izrael, kjer sta se ji pridružili tudi mati in sestra. Tam se je poročila z Madžarom Robertom Biro in rodila dva sinova. Na Univerzi v Tel Avivu je postala inštruktorica telesne vzgoje, vse do leta 1990 pa je delala tudi kot trenerka izraelske reprezentance. V Budimpešto se je vrnila šele leta 2015, v vmesnem obdobju pa le enkrat obiskala svojo domovino.
Madžarska gimnastična zveza je ob pomembnem jubileju Keletijeve izdala monografijo z naslovom Kraljica gimnastike: 100 let Agnes Keleti.
Leta 2017 je prejela visoko priznanje Israel Prize, ki v Izraelu velja za najvišje kulturno priznanje. Keletijeva je tudi dobitnica številnih drugih prestižnih nagrad, med drugim je bila leta 2004 razglašena za eno od največjih madžarskih športnic.
Keletijeva je tudi najuspešnejša športnica judovskega porekla v zgodovini olimpijskih iger. Več olimpijskih medalj med judovskimi športniki ima samo plavalec Mark Spitz, ki je prav tako kot Keletijeva nastopil na dvojnih olimpijskih igrah in skupno osvojil 11 medalj, od tega devet zlatih ter po eno srebrno in bronasto.
Zdravnik ji je pred kratkim odsvetoval izvajanje špage.
"Ne gledam se v ogledalu, tako ohranjam mladost"
Gospa Keleti danes živi umirjeno življenje. Pred kratkim ji je zdravnik svetoval, naj se izogiba izvajanju špage. "Dobro živim in krasno je, da sem še vedno zdrava. Obožujem življenje," je še enkrat poudarila gospa z nalezljivim nasmeškom in razkrila svoj posebni trik. "Ne gledam se v ogledalu, tako ohranjam mladost."
Ob njeni častitljivi obletnici je madžarska gimnastična zveza pripravila monografijo o njenem neverjetnem življenjskem potovanju z naslovom Kraljica gimnastike: 100 let Agnes Keleti. Po poročanju agencije AP je ob pregledovanju knjige, v kateri je več kot 30 pogovorov z ljudmi, ki so jo poznali, in več kot 300 fotografij, skromno pripomnila, da je naslov pretiravanje.
Z izjavo, da je teh sto let minilo, kot bi jih bilo 60, pa je najbolje opisala svoje občutke o tem, kako hitro ji je stoletje minilo.
Navdušen tudi prvi mož Mednarodnega olimpijskega komiteja
Ob jubileju ji je po telefonu čestital tudi Thomas Bach, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je dejal, da je navdušen nad njeno navdihujočo zgodbo, ter izrazil prepričanje, da če bi nastopila tudi na igrah leta 1948, bi bila njena olimpijska zbirka še bolj popolna.
