Jan Žibrat: to je naš dečko

Lahko se pohvali tudi z dvema medaljama z letošnjega evropskega mladinskega prvenstva v Carigradu, skupaj pa ima z mladinskih prvenstev tri odličja. Mladinski del kariere bo zaključil blizu, saj bo Bratislava v decembru gostila svetovno prvenstvo tistih, ki prihajajo in odločno trkajo na vrata članske konkurence. Mladenič iz Mote pri Lotmerku, kot Prleki pravijo Ljutomeru, je ponosen na te kraje in si izjemno rad nadene majico, ki kaže na to, od kod prihaja. Izjemno je odločen, da bo v svojem športu tudi uspel, čeprav se dobro zaveda, kaj ga čaka, ko bo po novem letu dokončno mladinske čevlje zamenjal za članske, ki bodo najmanj na začetku zagotovo nekoliko preveliki.

V Ostravi je pokazal tudi, da je pravi ''jezični dohtar'' in ga tozadevno težko presenetiš. Tu je nanizal tudi nekaj lepih zmag v moštvenem delu prvenstva, če zapišemo le imena Petra Šerede, Daniela Zwickla in Ferenca Pazsyja, ki so za zdaj še vsi približno 100 mest pred njim na evropski lestvici. Petek je zanj prost dan, čeprav si je po porazu s Špancem Jesusom Canterom želel nastopiti v tolažilnem delu tekmovanja posameznikov. To pa lahko le tisti, ki so klonili že v 1. krogu. Le tega Jan ni igral zaradi poškodbe Nemca Dimitrija Ovtcharova, toda sodniki so seveda ostali pri svojem, saj bi drugače hitro povzročili obilo zmede. ''Nikakor ne bom pozabil priložnosti, ki sem ju imel v četrtek. Ampak občutek je res dober zaradi tega, ker se dokončno počutim kot pravi del moštva, ki je bilo pri vsem še uspešno. Neverjetno, kako sva z Zafoštnikom zapravila možnost med dvojicami, ko sva vodila z 2:1 in 9:3 ter sva na koncu le izgubila. Tudi s Špancem bi se dalo napraviti več, toda delal sem začetniške napake, ki jih je nasprotnik seveda zlahka kaznoval, toda navkljub 4:0 sem mu bil blizu. To je seveda šport in tudi porazi so sestavni del vsega. Le te se je potrebno navaditi tudi prenašati. Zdi se mi kot da se je vsa sreča, ki smo jo imeli v moštvenem delu, tu zarotila proti nas. Toda potrebno je gledati naprej in predvsem v pozitivni smeri,'' je povedal skorajda ves čas nasmejani in na zbadanja pripravljeni bodoči šampion, ki ves čas pogleduje na zaslon svojega mobilnika, če je kaj novega v Murski Soboti.

Mladenič, ki je v zadnjem času doživel zares velikih, tudi stresnih trenutkov, ostaja povsem na realnih tleh in se zaveda kako težak je prehod od mladincev k članom in da kolajne na največjih tekmovanjih ne bodo kar čakale za vogalom. Konkurenca je odslej absolutna, v namiznem tenisu pa jih ni malo, ki vztrajajo tudi do četrtega križa na svojem hrbtu. Če se za kaj takega odloči denimo Timo Boll, bo mladeničem, ki prihajajo, še dolgo zelo težko. ''Večkrat sem že slišal, da je to zanesljivo najtežje obdobje na športni poti. Se pa ne bojim tega. Enostavno je potrebno zagristi v nov izziv. Zdaj sem že dva tedna v Nemčiji, kjer je možnost uspeha najlažja. Vsi mi pravijo, da me čakata dve najtežji leti in menim, da je ta korak najbolj pomemben za nadaljevanje moje kariere. Najbolj me na nemškem skrbi, da sem precej osamljen, tako da smo večkrat na zvezi s straši. Upam, da bom to prebrodil in tudi ves čas napredoval. Je pa najbrž res, če bi se lahko še enkrat odločal za šport, s katerim bi se ukvarjal, najbrž to ne bi bil namizni tenis, ker šele zdaj vidim, kako naporna je pot, da ti morda uspe. Ta uspeh seveda niti ni zagotovljen. Sam pa vem, da bom garal še naprej. Še bolj kot doslej, vodili naj bi me ljudje, ki naš šport odlično poznajo in sam si želim končnega uspeha,'' je povsem mirno o zares zahtevnih tednih in mesecih, ki ga čakajo, pripovedoval Jan Žibrat. In le redko srečaš športnika njegovih let, ki bi vsaj pri nas tako trezno razmišljal o svoji športni poti.

''Ni kaj, če želim na vrh, bom moral vse podrediti temu. To sem vedno sanjal in zdaj sem to podoživljal tako v Moskvi kot na Češkem. Vem, da so še stvari, ki jih moram popraviti. Zato sem šel v Nemčijo. Predvsem moram izpolniti delo nog in telesno pripravo. Tehnika je po mojem že dokaj dobra in ko izpopolnim še to, se bom po mojem lahko kosal tudi z najboljšimi evropskimi igralci. Tudi mojih ciljev ne skrivam, če sem lahko osvajal kolajne med mladinci, menim, da jih lahko tudi med najboljšimi in samo zaradi tega bom tudi vztrajal,'' je zaključil Žibrat, ki pravi, da mu igre dvojic ne dišijo preveč, ampak bo vztrajal tudi pri tem. Konec koncev je kolajna kolajna. To je okusil že med mladinci. Vsekakor mu v teh dnevih, ki ga čakajo, želimo čim več poti v domačo Prlekijo in naj ga pot pogosto zapelje tudi na ono stran Mure, kjer se Naš dečko spremni v Moj dečko.