Bogomir Gajser: Navijači hočejo Tima raztrgati

A pot do slave, ki jo žanjeta Bogomir in Tim, je bila trnova. Kljub fantastičnim uspehom – Tim je lani osvojil naslov svetovnega prvaka v MX2, letos pa je po 11 prizoriščih vodilni dirkač kraljevske kategorije MXGP – ostajata tako on kot njegov oče skromna. Bogomir, ki svojega sina Tima pozna do najbolj skrite podrobnosti, nam je razkril, zakaj je bil njun odnos na največji preizkušnji v Timovi puberteti, zakaj je lahko treniranje sina dvorezen meč, zakaj je psihologija pomembnejša od talenta in zakaj mu je zgradil zasebno stezo. Bogomir Tima uspešno ščiti pred norijo medijev in navijačev in mu pomaga pri motokrosu v svetovnem prvenstvu. Enomesečni poletni premor mu bo omogočil, da si bo lahko v miru ogledal zaključne boje evropskega nogometnega prvenstva in navijal za Hrvaško, s katero je tesno povezana celotna družina.

Ko oče trenira sina ... Za vama s Timom je enajst Velikih nagrad v kraljevski konkurenci MXGP, zaradi česar sta prekrižarila že skoraj ves svet. Kakšna je razlika med kategorijama MX2 in MXGP? Je bistveno več medijske pozornosti, sponzorskih obveznosti, sta s Timom bolj izpostavljena kot lani?
Seveda, razlika med MX2 in MXGP je ogromna. To je podobno kot v svetovnem motociklističnem prvenstvu, kjer je kraljevski  MotoGP res kraljevski. Tako je tudi v motokrosu. V MXGP so sami asi. Med najboljšimi desetimi je osem svetovnih prvakov. To je noro. V MX2 so tudi mlajši vozniki. Mi smo z zmagami v svoji debitantski sezoni povzročili velik medijski bum. Pred tem so namreč vsi govorili, da je Tim prehitro prestopil v MXGP. A sam sem ocenil, da je to prava odločitev. Vedel sem, da je to najboljše za Tima že v trenutku, ko je postal svetovni prvak v MX2, torej septembra na finalu v Glen Helenu.

Letos smo že šestkrat poslušali Zdravljico, za kar sta zaslužna vidva s Timom, ki sestavljata zmagoviti tandem. Zagotovo vam zaigra srce, ko daleč od doma slišite Zdravljico …
S Timom sva ponosna Slovenca. Seveda zapojem ob Zdravljici, ko jo predvajajo ob Timovih zmagah, čeprav imam na Slovenijo slabe spomine, ko sva se s Timom prebijala v špico svetovnega motokrosa. Garal sem, ponoči nisem spal, ker sem razmišljal o tem, ali bomo naslednji dan imeli za preživetje. Moral sem si izposojati denar za dirke, država pa mi je še zmeraj dolžna. Iz Slovenije nisem imel niti enega sponzorja. Če primerjam s skoki …

Kapo dol pred Petrom Prevcem, a za skoke plačujemo vsi davkoplačevalci. Tudi za tekme v Planici. Smučanje je nacionalni šport in ga plačujemo vsi davkoplačevalci. Mi od države nismo dobili nič, pa poglejte, kaj smo naredili. In to brez slovenskega denarja. Motošport je veliko zahtevnejši šport kot smučanje in skoki. Če primerjam zimske športe z našim projektom, nam niti do kolen ne sežejo. Delal sem kot črnec, a sem bil vztrajen. To je pomembno. Zmeraj sem bil pošten, nisem se prodal, ni se me dalo podkupiti, niti sam nisem nikogar podkupil. Nisem se obračal ne levo ne desno, da bi mi bilo malo lažje. A vse se mi je povrnilo po dolgih 32 letih.

Dve Timovi briljantni predstavi v Angliji

Je oče svojemu sinu najboljši trener? Če bi bili samo Timov trener, bi lahko zagovarjali interese Honde, če pa bi bili samo Timov menedžer, bi verjetno gledali predvsem na stanje na svojem tekočem računu …
Po eni strani je odlično, če je oče trener, po drugi strani pa ne. To, da je oče trener, je dobro, ker gledaš na sinovo zdravje, se trudiš, da bo po koncu kariere še zmeraj zdrav. Drugi tega ne gledajo. Trenerji, če niso očetje, v športniku največkrat vidijo človeka, s katerim bodo izpeljali posel in ga potisnili do skrajnosti. Jaz pa Timu pripravljam vse mogoče vaje, tudi za hrbtenico. Te vaje so plod mojih lastnih izkušenj. Slabša stran najinega odnosa pa je v tem, da oče in sin težje komunicirata kot trener in športnik. Če bi jaz bil zdaj trener nekomu drugemu, ki vidi mojo uspešno pot, mi ne bi rekel niti besede.

Ko je bil Tim star od 10 do 14 let, je bilo lahko. Tisto, kar sem mu takrat rekel, je bilo zakon. Ko pa je prišel v puberteto, ko je bil star 16,17, je bilo težko. A tudi to moraš znati razrešiti. Pri 18, 19 letih je njegovo uporništvo že začelo popuščati, spoznal je, da dela napake. V puberteti je zmeraj odgovarjal nazaj, ker sem pač njegov oče. Kdorkoli drug bi bil njegov trener, tega ne bi doživljal. To je bila edina težava. Jaz sem zmeraj znal stvari tako obrniti, da sva se na koncu dogovorila. Čeprav sva se tudi skregala.

Ko mi je kdaj nasprotoval, sem mu rekel: Tim, če imam jaz 80 odstotkov prav, me moraš poslušati. Težava bi bila, če bi jaz imel prav manj kot 50 odstotkov. Sploh pa, če je to tvoj sin. Potem ti ne bo več verjel. Jaz mu ponavadi dokažem, da imam 80 odstotkov prav. Zato ni veliko očetov, ki jim uspe to, kar je meni. Dobro je, če je oče zraven. A da bi bil trener, tako kot sem jaz, pa še psiholog … Ne vem, ali je še kakšen tak na svetu.

Mnogo športnikov veliko denarja, ki jim ga prineseta slava in uspeh, pahne v negativno spiralo norih zabav, lepih deklet in iger na srečo. Marsikateri izmed njih je že bankrotiral. Kako Tim skrbi za čas, ko ne bo več dirkal? Daje svoj denar na banko, investira v nepremičnine?
Imamo družinsko podjetje, v katerem sem jaz direktor. Jaz nadziram Timove finance. Delamo kot družina in s tem nimamo težav.

Ker je Tim postal velika zvezda v motokrosu, je veliko povpraševanje po vsem, kar spominja nanj: po šalih, kapah, majicah. Sami tržite navijaške rekvizite?
Da. Njegov zaščitni znak je številka 243 in rumeno-rdeča barva. Za ti barvi sem se odločil jaz leta 2000. Rumena barva pomeni sonce, rdeča pa ljubezen. To sta najboljši barvi v življenju. Številka 243 pomeni rojstni dan mojega prvega sina Žana in je tudi avtorsko zaščitena. Timove rekvizite prodajamo tudi prek spleta.

Številka 243 je prepoznavni znak Tima Gajserja in je tudi avtorska zaščitena.

V zadnjem času veliko poslušamo o goljufanju v športu. Pri kolesarjih poznamo mehanski doping, ko je v kolo vgrajen mini motor. Kako je motokros zaščiten pred goljufi? Bi si lahko nekdo doma malo "sfriziral" motor in prišel na dirko z malo več "konjskimi močmi" od konkurence in zmagal?
To lahko vsak naredi tudi v MXGP, a v vsakem dirkaškem koncu tedna vsak motor čakajo tehnični pregledi. Lahko se pritoži tudi tvoj tekmec. Potem bi Timu odprli motor in pogledali, ali je vse po pravilih. V motokrosu redno opravljajo tudi doping dirkačev. Ko je Tim pred dvema letoma začel nizati uspehe, je bil trikrat letno na dopingu. Letos še ni bil.

Letos ste Tima na debitantsko sezono odlično pripravili tako fizično kot psihično. S tira ga ne vrže prav nič. Niti vročina niti dež. Niti slaba kvalifikacijska dirka niti padec na dirki. Kako je to mogoče? Kot da bi bil iz železa, kot da bi bil dobro programiran robot …
Tim se je na letošnjo sezono dobro fizično pripravil, kondicijo pa vzdržuje skozi vso sezono. Takšno vrhunsko raven na psihološkem področju sva s Timom dosegla s pogovori. To je osnova uspeha. Če klecneš na psihičnem področju, padeš tudi drugje. Ni nujno, da je vsak izobražen športni psiholog dober. Jaz nimam nobene šole, pa mi s Timom uspevajo neverjetne stvari. Ko je Tim prišel na prvo prizorišče v sezoni v Katarju, sem mu rekel, da lahko zlahka zmaga. Jaz sem ga prepričal, da je bila ta dirka zanj pravzaprav samo en trening.

Če je bil na zimskih pripravah na Sardiniji do pol sekunde na krog hitrejši od aktualnega svetovnega prvaka Romaina Febvreja, zakaj ne bi bil tudi na dirki? To je bistvo psihologije. Če nisi psihično trden, ti tudi talent in odlična pripravljenost nič ne pomagata.

Kako Tima zaščitite pred norijo medijev in navijačev?
Vsega ne pustim. Kar rečem medijem, tega se morajo držati. A Timu zmeraj dopovedujem, da to prinese priljubljenost in da drugače pač ne gre. Enako je pri navijačih na dirkah. V Mehiki in Argentini je Tim tako priljubljen, da potrebujemo redarje, saj ljudje v lovu za avtogramom plazijo en po drugem. Naporno je, ko gre iz boksa na štart in obratno. Takrat ga hočejo ljudje raztrgati, čeprav imamo na voljo redarje, ki bi ga obkrožili in ljudi umaknili, da bi šel mirno skozi.

A jaz pravim Timu: Če te ljudje cenijo, jim moraš ustreči, čeprav je včasih to težko. To je cena slave, ki jo mora plačati. Ne bi bilo prav, da bi se zaprl in da bi vse odslovil. S tem ko Tim nekomu, ki čaka nanj, podari avtogram, ga zelo osreči. To šteje v tem življenju. Kar dobrega narediš v tem življenju, dobiš dvojno poplačano. Enako velja za slabo početje.

Magnifico v eni izmed svojih pesmi pravi: Gospod, težko sem ponižen, ko vse mi gre dobro od rok … Ste slavni, pa niste vzvišeni...
Magnifico je dobro povedal, jaz pa bi dodal: Kdor visoko leta, nizko pade. To je vsa umetnost. Zato imamo ljudi, ki so državni prvaki, pa mislijo, da so dosegli ne vem kaj. Takšni potem hitro padejo na realna tla. Zato jaz Tima nenehno držim prizemljenega. Obožuje ga ves svet. Radi ga imajo, ker je preprost. Tudi jaz, ki me je doletela slava, moram biti zaradi tega še boljši človek. Ne mislim si, da sem nekaj več. Tudi Tim ni nič več. On je samo človek. Krvav pod kožo. Tako kot berač na cesti. Ko pridem domov, grem v gostilno in dam za rundo. Takšni smo in takšni bomo ostali.

Tim in Bogomor razmišljata, kje bi lahko pridobila še kakšno sekundo.

Kako je mogoče pred dirkami naštudirati idealne dirkaške linije, ko pa vemo, da se zaradi makadamske podlage nenehno spreminjajo? Po vsakem krogu je kakšen nov kanal, kakšna nova luknja …
Jaz nikoli nisem bil svetovni prvak, ker nisem imel možnosti. Bil sem večji talent, kot je Tim. Idealne dirkaške linije moraš videti. Midva ponavadi prideva v četrtek na prizorišče in analizirava progo. V petek je proga popolnoma gladka, zravnana kot asfalt. Potem pa nastanejo polmetrske ali celo metrske luknje, naredijo se žlebovi. Bog mi je dal znanje, da znam predvideti. V petek že točno vidim progo in mu povem, kje se bodo naredile linije, ki bodo najhitrejše. Tim se je že veliko naučil, a v 80 odstotkih te linije vidim jaz. Največja prehitevanja, ki ste jih videli v Nemčiji in Latviji, so bile moje linije. Pred dirko sva se s Timom skoraj skregala. Rekel je, Ati, tu ne bo šlo. Odvrnil sem mu: To naredi. In je naredil in uspelo mu je.

Tim je zelo atraktiven v zraku. Ali zaradi plesa v zraku in obračanja motorja ne izgublja časa?
Tima sem učil "skrabati" oziroma nižati skoke, ko je bil star osem, devet let, čeprav jaz tega nisem znal narediti. Sem mu pa znal razložiti, kako naj "skraba", s čimer se da pridobiti dragoceni čas. Skok zniža tako, da stisne motor proti tlom, da ga položi v zraku. A to moraš občutiti. Pred skokom moraš motor odriniti, najti linijo tri, štiri metre, preden se vzdigne pred skokom, in takoj zatem mora motor položiti – in v to pravem trenutku. To ni preprosto. Noge in roke so takrat več kot amortizerji na motorju. Noge so pri tem početju glavne. Na skok moraš priti s čim večjo hitrostjo, potem pa moraš čim bolj ublažiti skok. Tu se dobivajo dirke.

Družina Gajser.

Vaša celotna družina diha za motokros. Kako si razdelite vloge, ko greste skupaj na dirko svetovnega prvenstva? Tudi potovanje z avtodomom je zagotovo nekaj posebnega.
Na čezoceanske dirke gremo z letalom trije: Tim, Nejc in jaz. Na evropske dirke pa naša celotna družina potuje z avtodomom. Žena Vesna skrbi za dobro prehrano, tudi sam kdaj rad kaj dobrega skuham. Vesna Timu pripravi tudi opremo: kombinezon, čelado, škornje. Jaz pa sem odgovoren za tehnični del: pogovore z inženirji. Amortizerje nastavim jaz, tudi gume izberem. V petek imamo sestanek z Japonci: s Timom poveva, kako je bilo doma na treningu, kaj je treba izboljšati. Timov brat Nejc je postal mehanik tovarniške Honde za treninge doma. Tovarniški motor imamo tudi doma.

Zakaj Nejc ne dirka v svetovnem prvenstvu?
Ni pokazal volje. Doma ima motor, pa ga sploh ne vozi. Raje pripravlja motor za Tima, pa tudi zame. To ga je povleklo in to rad dela. Z nama obiskuje tudi treninge.

Razmišljate tudi o tem, da bi nekoč v svetovnem prvenstvu dirkali vaši hčeri?
Alja je že dirkala z motorjem, potem si je vzela eno leto odmora. Večje veselje ima s konji. Vozila je že 50-kubični motor, doma pa ima tudi 65-kubičnega. Včasih nas pride pogledat na trening. Jaz je ne priganjam, pravim, da motokros ni za dekleta. Če ima čas, se malo pelje. Neja, ki je stara 20 mesecev, pa že divja s poganjalčkom. Ne vem, kaj bo iz tega dekleta, najbolj je srečna, ko jo peljem z motorjem.

Padec, ki je Romainu Febvreju pristrigel krila v boju za naslov prvaka

Kje Tim trenira, ko je doma?
V Makolah imamo dve svoji progi. Ena je tako tehnična, da je ne premore niti svetovno prvenstvo, druga pa je lažja. Na tisto gremo, ko je blato. Ko pa je lepo vreme, gremo trenirat na tehnično. Tam je celo malo superkrosa. Jaz kot strojnik od 18. leta delam z bagri, pa še motokrosist sem, zato vem, kako se naredi najboljšo progo. Z bagrom sam naredim odlično progo, Američani pa eno stezo načrtujejo 14 dni, potem pa naredijo slabšo.

Tim ima v svetovnem prvenstvu najboljšo progo za treninge, ki je od našega doma oddaljena samo kilometer. Zaradi tega tudi ne izgubljamo časa. Ta proga je odlična, zato so tudi Timovi rezultati v svetovnem prvenstvu temu primerni. Tim progo prevozi v minuti in šestih sekundah. Moral jo bom še podaljšati, da bo potreboval minuto in 40 sekund. Takrat bo tista prava. Krajšo različico odpelje v minuti.

"Skrabanje", s katerim Tim dobiva dirke.

Kakšen je vaš komentar trenutnega položaja v svetovnem prvenstvu? Je Tim po poškodbi Febvreja praktično že svetovni prvak?
Sploh ne. Tim bo prvak, ko si bo nabral toliko točk, da ga nihče več ne bo mogel prehiteti. Morda bo to šele na zadnji dirki. Vemo, da je Tim v dobri formi, da je najbolje pripravljen. Vemo, da je glavni favorit. Imamo tudi favorite na papirju, pa izgubljajo. Poglejte nogomet. Z naslovom svetovnega prvaka se ne obremenjujemo. Trudili se bomo naprej in delali z glavo. To je najina pot. Zavedamo se, da lahko že majhen padec na treningu vse podre.

Motorja Honde in Yamahe sta očitno enako močna. Kaj pa KTM in Husqvarna? Sta na isti ravni in bi potrebovala samo boljšega dirkača, če bi hotela redno zmagovati in se boriti za naslov svetovnega prvaka?
V MXGP, kjer je tekmovanje 450-kubičnih motorjev, so vsi motorji na isti tehnološki ravni. Če bi šel Tim na Kawasakija, na KTM, na Huskqvarno ali na Yamaho, bi prav tako zmagoval. Rezultat je odvisen samo od dirkača.

Febvre je letos konkurenčen Timu. Kaj pa Cairoli, je prestar? Je Nagl premalo talentiran?
Tim in Romain sta mlajša generacija. Vsi, ki pridejo iz 250-kubične konkurence, so mlajši, bolj zagnani. Preostali so prekaljeni mački, ampak manjka jim hitrosti. Febvre in Tim sta kar precej odstopala na zadnjih dirkah. Zdi se mi, da se Febvre preveč obremenjuje s Timom. Preden je v Angliji padel (na kvalifikacijski dirki, op. p.), sem vedel, da se bo to zgodilo, ker je zelo grdo vozil in preveč agresivno napadal. Romain je vedel, da je Tim zbežal naprej, in to ga je vrglo iz tira. To je psihologija. Ko tu pogrneš, je konec. In njemu se je to zgodilo.

Pred dirkami vedno molim in rečem: Bog, varuj vse voznike. Vendar ko sem ga gledal, kako vozi, sem si dejal: O, Marija, to se pa ne bo dobro izšlo. In se res ni (Febvre si je pri padcu poškodoval glavo in zlomil desni sredinec, zaradi česar je bil prisiljen izpustiti VN Velike Britanije, ne bo ga niti na VN Lombardije, op. p.). Padel je, ker je vozil prek svojih meja. Peljal je na 110 odstotkih. Ko greš prek sto odstotkov, je tveganje zelo veliko. Voziti moraš med 90 in stotimi odstotki, če hočeš ostati na motorju. Ko greš čez to mejo, ti dvakrat uspe, tretjič pa padeš.

Huliganstvo ne spada na nogometne štadione, pravi Bogomir Gajser. Po Mantovi imate skoraj en mesec premora v SP. Kot nalašč, da si boste lahko v miru ogledali zaključne boje na evropskem nogometnem prvenstvu. Za koga boste navijali?
Rad pogledam dobro nogometno tekmo, vendar nisem  strasten navijač. Na evropskem prvenstvu navijam za Hrvate, ker me na njih vežejo lepi spomini in z njimi še zdaj vzdržujem stike. V preteklosti so mi veliko pomagali, Timu so dali licenco za dirkanje. Hrvati imajo Tima za svojega. Tudi jaz sem dirkal na Hrvaškem, trikrat sem bil hrvaški prvak. Zelo sem povezan s Hrvaško. Na Hrvaškem sem imel ogromno oboževalcev, zdaj jih ima pa Tim. Ko prideva na Hrvaško, se počutiva kot doma.

Kakšen je vaš komentar navijaških izgredov na nogometnem evropskem prvenstvu?
Prav je, da jih kaznujejo. Države naj svojih huliganov ne spuščajo na velika tekmovanja. Saj tudi pri nas lahko vidite, kaj delajo ti navijači. To ni več nogomet. To ni več šport. To ne spada na štadione. Pri motokrosu je čisto drugače. Takih izgredov sploh ni. V motokrosu navijači navijajo tudi za druge, ne samo za svoje. Ko je v Italiji zmagal domačin Cairoli, so bile tri italijanske zastave, vse drugo je bilo bolj ko ne slovensko.

Ko je Tim dirkal v Franciji, kjer imajo kopico dobrih voznikov, so prišli do Tima s francoskimi lasuljami in ga prosili za avtogram. Za Tima navijajo številni, tudi iz drugih držav. V Angliji je bil na dirki Ducatijev MotoGP dirkač Andrea Dovizioso. Rekel je, da navija za Cairolija, a da je Tim zakon, in se vprašal, od kod je priletel ta neverjeten fant.

Boste kot družina Gajser med italijansko in češko dirko zbežali na kratke počitnice v tople kraje? Ima Tim morda v mislih kakšne oddaljene otoke, kjer bo imel mir pred norijo svetovnega prvenstva?
Za kratek čas bomo skočili na morje. Pri Zadru imamo progo, kjer bomo lahko trenirali. S Hrvati se dogovarjam tudi, da bi jim naredil progo, zato bom s seboj peljal tudi bager. Srečal se bom tudi z županom, ker smo našli dober teren za novo progo, ki bi bila blizu naše.