Zakaj pri teku čez zapreke atleti preskakujejo tudi vodo?

Zgodba o "steeplechaseu", v atletskih krogih to disciplino poznamo pod imenom tek čez zapreke, se je začela na Irskem. Takrat ni šlo za tekaška tekmovanja, temveč za dirke s konji. Jahači so dirjali od zvonika v enem mestu do zvonika v drugem mestu, na poti pa premagovali razne ovire, preskakovali ograje, grmovja in potoke. Steeple v angleškem jeziku pomeni zvonik, od tu pa izvira ime "steeplechase". Cilj je bil pri zvoniku, ker se je edini videl iz sosednjega mesta. Pozneje so se tekmovanju priključili tudi tekači.

Kot večina atletskih disciplin se je tudi tek čez zapreke v moderni obliki pojavil na univerzi v Oxfordu. Leta 1860 je tek na dve milji potekal v obliki krosa, že pet let pozneje pa so tekli čez zapreke po ravnem terenu. Na atletski stezi pa se je "steeplechase" prvič teklo na angleškem prvenstvu leta 1879. Da bi ohranili podobnost z "jahaškim steeplechasom", so se odločili, da bo ena izmed preprek tudi bazen z vodo.

Moški tek čez zapreke je v olimpijskem programu že od leta 1900, a se je razdalja nekoliko spreminjala. Današnjih 3000 metrov moški tečejo od leta 1920, ženski tek na 3000 metrov z zaprekami pa je bil na olimpijskih igrah premierno izveden šele v Pekingu leta 2008.

28 navadnih in 7 vodnih zaprek

Skozi zgodovino so se razdalje teka čez zapreke spreminjale, danes pa se v članski kategoriji običajno teče na 3000 metrov. To je tudi olimpijska disciplina tako za moške kot ženske.

V teku na 3000 metrov z zaprekami morajo tekmovalci premagati 35 zaprek, 28 navadnih in 7 vodnih. Število krogov oziroma mesto štarta je odvisno od tega, ali je vodna zapreka na notranji ali na zunanji strani steze. Večina štadionov ima vodno zapreko na notranji strani, a ni nič nenavadnega, če je ta na zunanji strani. Takšen je tudi štadion v Velenju, kjer vsako leto poteka največji slovenski miting.

Čeprav danes tako moški kot dekleta tečejo na 3000 metrov, pa obstaja ena bistvena razlika, saj so ženske zapreke nižje. Zapreke, ki ji morajo preskakovati atleti merijo 91,4 centimetra, medtem ko so ženske zapreke visoke 76,2 centimetra. "Luknja" napolnjena z vodo je dolga 3,66 metra, največja globina pa 70 centimetrov. Bistvena razlika med zaprekami in ovirami (v disciplinah 100, 110 in 400 metrov z ovirami) je ta, da se zapreka, če vanjo zadenemo z nogo, ne podre. To je sprejemljivo, ker je tek čez zapreke počasnejši, hkrati pa hitreje lahko pride do padcev in poškodb.

Na vodno zapreko se običajno stopa, običajne se preskakuje

Zanimivo je opazovati prehod tekmovalcev čez zapreke. Evropski atleti in atletinje imajo tehniko prehoda običajno bolj izpiljeno, medtem ko afriški tekači skačejo čez zapreke bolj "po domače" in prehodu ne posvečajo posebnega treninga.

Navadne zapreke se običajno preskakuje, medtem ko se vodno naskakuje, kar pomeni, da se nanjo stopi in odrine čim dlje čez vodo. Nekateri (predvsem) afriški tekači preskakujejo tudi vodno oviro, nekateri slabši in bolj utrujeni tekači na tekmah nižje ravni pa v zadnjih krogih, ko jim zmanjkuje moči, stopajo tudi na navadne zapreke.

Pri moških dominirajo Kenijci, pri dekletih Rusinje

Večkrat lahko slišimo, da je "steeplechase" kenijska disciplina, saj prav tekači iz te države dominirajo v zadnjih letih. Zadnjih šest olimpijskih naslovov je odšlo v Kenijo, predstavniki te afriške države pa so osvojili 13 od razpoložljivih 18 medalj. Močni državi sta tudi Katar in Bahrajn, a za ti državi bolj ali manj tekmujejo v Keniji rojeni tekači, ki so menjali državljanstva. Tak primer je tudi svetovni rekorder Saif Saaeed Shaheen, ki je do leta 2002 tekmoval za Kenijo pod imenom Stephen Cherono. Svetovni rekord je s časom 7:53,63 postavil leta 2004 na mitingu v Bruslju.

Tudi pri dekletih na mitingih prevladujejo afriške tekačice, a so na vrhu lestvice vseh časov tri ruske atletinje, ki so se redkeje pojavile na največjih mitingih, a so blestele na največjih tekmah, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre. Gulnara Galkina je svetovni rekord s časom 8:58,81 postavila na igrah v Pekingu in je edina, ki se je spustila pod mejo devetih minut.