Sobota, 9. 7. 2016, 17.40
6 let, 6 mesecev
Zanimivosti evropskega prvenstva (6)
V Amsterdamu se ne govori o Rusiji, temveč o sporni Turčiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,90
Na prvenstvu v Amsterdamu ni evropske velesile Rusije, ki je suspendirana od lanskega novembra, a bolj kot odsotnost ruskih atletov prah dviguje prisotnost turške reprezentance. Zakaj? Ker v njej skoraj ni Turkov.
Takšno je stanje na stezi, ko Kenijko spustijo v obračun z evropskimi tekačicami.
Turška atletska reprezentanca je po četrtem dnevu s štirimi zlatimi, štirimi srebrnimi in eno bronasto medaljo na vrhu lestvice osvojenih medalj. Osem od devetih medalj so osvojili naturalizirani tekmovalci, mnogi med njimi s Turčijo nimajo ničesar skupnega, le spremenjeno ime.
Kenijci, Jamajčana in Kubanec na evropskem prvenstvu
V turški reprezentanci je kar sedem Kenijcev.
Turško reprezentanco v Amsterdamu poleg Turkov sestavlja kar sedem Kenijcev, dva Jamajčana, Kubanec in Azerbajdžanec, kar sedem od osmih medalj pa so osvojili ti atleti. Sam pogled na rezultate morda še ne izda te anomalije, saj številnim tekmovalcem Turčija ob menjavi državljanstva dodeli turška imena, ob spremljanju dogajanja na stezi pa je slika precej drugačna.
Predvsem teki na dolge proge izgubijo svoj čar, saj se Evropejci ne morajo kosati s temnopoltimi Kenijci. Oba teka na 10.000 metrov sta bila povsem nezanimiva. Kenijca v turških dresih sta si že v nekaj krogih nabrala kakšnih 50 metrov prednosti, razlika pa se je le še povečevala. Na koncu sta se udarila vsaj med seboj in malo popestrila dogajanje.
Irka kritična do pravil, ki to dopuščajo
Fionnuala McCormack je bila upravičeno jezna, saj ni pravično, da afriški tekači nastopajo v evropski konkurenci.
Še veliko bolj dolgočasno je bilo pri dekletih, kjer je bila Kenijka v turškem dresu Yasemin Can brez konkurence, njena zmaga pa je upravičeno razjezila četrtouvrščeno Irko, ki je podobno kot pred štirimi leti ostala brez medalje. "Saj se šalijo. Atleti ne bi smeli menjati državljanstev kar tako. Ne gre za to, da sem bila četrta, gre za to, da se tekmovanje z razlogom imenuje evropsko prvenstvo," je bila kritična Fionnuala McCormack, ki je leta 2011 zmagala na evropskem prvenstvu v krosu v Velenju.
Canova je nato suvereno zmagala tudi v teku na 5000 metrov.
Turčija sicer ni edina, ki izigrava sistem, ki ji to dopušča, saj se podobnega nakupovanja atletov poslužujejo tudi bogate arabske države, kot sta Katar in Bahrajn. A te države niso v Evropi, njihovi atleti pa ne morejo nastopati na evropskih prvenstvih in evropskim atletom "krasti" medalj.
"Turški" dobitniki medalj na EP v Amstredamu:
Yasmani Copello Escobar
1. mesto – Yasmani Copello Escobar, 400 metrov ovire (m) – nič kaj turški priimek, kajne. Escobar je Kubanec, ki je turško državljanstvo dobil leta 2013, leto pozneje pa je že tekmoval za Turčijo.1. mesto – Yasemin Can, 5000 in 10.000 metrov (ž) – mlada Vivian Jemutai je še lani zastopala Kenijo, letos pa je že lahko tekmovala za Turčijo, čeprav živi in trenira v Keniji. S Turčijo praktično nima ničesar opraviti.
Polat Kemboi Arikan
1. mesto – Polat Kemboi Arikan, 10.000 metrov (m) – rojen kot Kenijec Paul Kipkosgei Kemboi. Arikan je Turek postal leta 2011, v Amsterdamu pa je ubranil naslov evropskega prvaka, ki ga je osvojil že v Zürichu.2. mesto – Ali Kaya, 10.000 metrov (m) – v Keniji ga poznajo pod imenom Stanley Kiprotich Mukche. Turško državljanstvo je prevzel leta 2010, novo državo pa je lahko prvič zastopal leta 2013. Je aktualni evropski prvak v krosu.
Jak Ali Harvey
2. mesto - Jak Ali Harvey, 100 metrov (m) – njegovo pravo ime je Jacques Montgomery Harvey in je Jamajčan, zadnji dve sezoni pa tekmuje za Turčijo. Čeprav gre za odličnega šprinterja, v jamajški konkurenci ne bi imel veliko možnosti za nastope na največjih tekmah.2. mesto – Ramil Guliyev, 200 metrov (m) – Guliyev je obdržal svoje ime, v turško ekipo pa je prestopil iz azerbajdžanske. Njegov prestop je dvignil kar nekaj prahu, ker pa se z njim ni strinjala niti azerbajdžanska zveza, po pravilih Mednarodne atletske zveze kar tri leta (2011–2014) ni smel nastopati za novo državo. Njegov prestop z vidika nastopa na evropskem prvenstvu ni tako sporen,
Ramil Guliyev
saj bi tudi pod zastavo Azerbajdžana lahko tekel v Amsterdamu.2. mesto – Aras Kaya, 3.000 metrov zapreke (m) – njegovo pravo ime je Amos Kibitok in prihaja iz Kenije. To je njegova prva medalja na velikih tekmovanjih. Če ne bi bilo v teku čez zapreke odličnega Francoza Mahiedineja Mekkhissi-Benabbada, ki se skoraj enakovredno kosa z najboljšimi Kenijci na svetu, bi Kaya osvojil zlato.
