So rekordi kitajskih tekačic največja prevara v zgodovini atletike?

Poletna atletska sezona 1993 je bila povsem v znamenju kitajskih atletinj. Na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu se je namreč pojavila skupina mladih kitajskih tekačic, večina je bila stara 20 let, ki je trenirala pod taktirko trenerja Junrena Maja in pobrala skoraj vse medalje v tekih na srednje in dolge proge. Začelo se je s trojno kitajsko zmago v teku na 3000 metrov, sledila je dvojna zmaga v teku na 10.000 metrov, za konec pa je kitajska tekačica zlato osvojila še v teku na 1500 metrov. Skupina, ki so jo poimenovali kar Majeva vojska, je pritegnila pozornost strokovnjakov, ki si še predstavljati niso znali, kaj bo sledilo le mesec dni pozneje.

En miting in številni svetovni rekordi

Sredi septembra so bile na sporedu kitajske igre v Pekingu. Majeva vojska je pričakovano dominirala v tekaških disciplinah, a rezultati, ki so jih dosegale njegove tekačice, so bili neverjetni.

Začelo se je z zgodovinskim tekom na 10.000 metrov. Svetovna prvakinja Junxia Wang je svetovni rekord izboljšala za izjemnih 42 sekund in postala prva atletinja, ki je razdaljo pretekla pod 30 minutami (29:31,78).

Njen rekord velja še danes, nobena atletinja pa se mu ni niti približala. Drugo polovico razdalje je pretekla v času 14:26, zadnje tri kilometre pa v času 8:17, kar je bilo hitreje od tedanjih svetovnih rekordov na teh razdaljah.

Zanimivo je, da je njen drugi najboljši rezultat slabši kar za debelo minuto, čeprav je na tej razdalji nastopila večkrat.

Le tri dni pozneje je Wangova hitreje od svetovnega rekorda tekla tudi v teku na 1500 metrov (3:51,92), kar pa ni bilo dovolj za zmago.

Zmagala je Yunxia Qu, ki je hkrati postala svetovna rekorderka s časom 3:50,46.

Vrhunec je sledil v teku na 3000 metrov

Naslednji dan je potekal predtek na 3000 metrov. V prvi skupini sta Zhang Linli in Zhang Lirong tekli hitreje od svetovnega rekorda, nato pa sta v drugi skupini Wangova (8:12,19) in Qujeva (8:12,27) tekli še deset sekund hitreje (ta časa sta še danes tretji in četrti rezultat vseh časov). Naj še enkrat poudarimo, da je šlo za predtek, finale je sledil naslednji dan.

Finale velja za enega najbolj neverjetnih tekov v zgodovini atletike. Vse štiri omenjene tekačice so tekle še hitreje od svojih rezultatov v predteku, Wangova pa je s časom 8:06,11 postavila svetovni rekord, ki se mu pozneje nobena atletinja ni približala na manj kot 14 sekund. Prvih šest rezultatov vseh časov v tej disciplini je bilo postavljenih 12. in 13. septembra 1993.

V roku enega meseca je Majeva vojska osvojila šest medalj na svetovnem prvenstvu in postavila 14 rezultatov, ki so bili boljši od svetovnih rekordov z začetka sezone. Ob tem naj dodamo, da je šlo za skoraj povsem neznane tekačice. Na olimpijskih igrah leto prej je le ena od Kitajk osvojila medaljo. Qujeva je bila bronasta v teku na 1500 metrov.

Tudi pozneje z izjemo Wangove, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 osvojila zlato v teku na 10.000 metrov in srebro v teku na 5000 metrov, kitajske tekačice niso več opozorile nase. No, edino na naslednjih kitajskih igrah v Šanghaju leta 1997, a je to že druga zgodba.

Kaj se je torej dogajalo na štadionu v Pekingu?

Marsikdo je ob takih rezultatih seveda pomislil na doping. Ker je šlo za domače tekmovanje, ki ni spadalo pod okrilje Mednarodne atletske zveze IAAF, dopinškega nadzora na mitingu ni bilo. Omenjene tekačice so redko tekmovale zunaj domače države, a ko so, niso nikdar padle na dopinškem testu.

Zadeva je še bolj skrivnostna, ker ne obstaja noben posnetek celotnih tekem. Obstajajo le izseki in prihodi v cilj (videe si lahko ogledate spodaj), na štadion pa niso spustili nobenega novinarja iz zahodnega sveta. Štadion so leto pozneje delno podrli in obnovili kot del priprav na kandidaturo za olimpijske igre leta 2000.

Da bi razjasnili dogodke, so se pojavile številne teorije, a nobena od njih ni dokazljiva. Najglasnejše so obtožbe na račun dopinga. Mnogi trdijo, da so si Majeve varovanke izdatno pomagale s prepovedanimi sredstvi, s čimer pojasnjujejo neobičajen napredek v roku zgolj enega leta.

Pomanjkanje testov naj bi jim tudi omogočalo, da so lahko šle z dopingom tako daleč, kot je bilo potrebno. Za vsem naj bi stal Ma, ki je strogo nadzoroval svoje varovanke, ki so ga leta 1995 zaradi krutega načina treniranja in zlorab tudi zapustile. Atletinje naj bi celo pretepal, na enem od spodnjih posnetkov pa lahko vidite, da je tekačico, ki je na treningu začela zaostajati (drugi video, pri 2:00), na motorju potiskal, dokler ni padla po tleh. Teorija o sistematični zlorabi dopinga se je začela uresničevati s pismom, ki naj bi ga že leta 1995 napisala Wangova (več v spodnjem sivem okvirju). Pojavile so se še teorije o krajšem krogu, prirejenih časih oziroma nepravilnem merjenju časov, a so to le špekulacije, ki nikdar ne bodo dokazljive.