Slovenska atletinja, ki je lahko vzor vsem mladim

Maruša Černjul je prve atletske korake naredila v Sloveniji. Doma je nad njenimi treningi bdel hrvaški trener Hrvoje Fižuleto, ko pa je začela dosegati prve uspehe ter se kot mladinka udeleževati mednarodnih tekem, je začela prejemati številna povabila z ameriških univerz, ki so si jo želele v svoji atletski ekipi.

Ni želela od doma, nato pa je skoraj čez noč pripravila kovčke Večino leta preživi v ZDA, v Slovenijo se vrača čez poletje. Foto: Peter Kastelic

"Sama v tistem času o univerzah nisem vedela ničesar in tudi slišati nisem želela ničesar. Nisem želela od doma, še posebej ne sama. Nato sem kar naenkrat odločila, da poskusim. Vse se je odvilo zelo hitro. V stiku sem bila z dvema univerzama, malo sem povprašala, katera je boljša, si uredila vizo in odletela. Ničesar nisem vedela niti o trenerju, tako da sem imela res srečo, saj se je pozneje vse skupaj izkazalo kot zadetek v polno," se odhoda čez lužo spominja 24-letna Celjanka.

Na začetku je bilo težko, skoraj bi se že vrnila

Vsak začetek je težak in tudi Marušin je bil. "Prvih nekaj mesecev je bilo težko. Novo okolje, nikogar nisem poznala, bil je kar šok. Takrat sem se z mami dogovorila, da se vrnem domov, če se do konca koledarskega leta ne navadim. Vesela sem, da sem vztrajala v težkih trenutkih, veliko zaslug pa imajo tudi domači, ki so me prepričevali, naj še malo potrpim. Res sem se navadila in danes mi ni žal," je dodala simpatična sogovornica, ki je letos maja na univerzi v Lincolnu v Nebraski tudi diplomirala iz smeri prehrana in zdravje.

Lani je presenetila domače in se nenapovedano domov vrnila za božič. Foto: Peter Kastelic

Njen trener je olimpijec z osebnim rekordom 236 centimetrov
Njen trener na univerzi je Dusty Jonas, ki je leta 2008 nastopil na olimpijskih igrah v Pekingu. Svoj največji uspeh je dosegel leta 2010 na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Dohi, kjer je osvojil bron. Njegov osebni rekord znaša 236 centimetrov. Letos je razmišljal o lovu na olimpijsko normo, a ga je ustavila poškodba.

"V ZDA treniram po njegovem načrtu, pripravil pa mi je tudi načrt za poletje, ko sem v Sloveniji. S Fižuletom sva ga pregledala in se strinjala, da je dober. Tudi glede tehnike smo se uskladili in sem zelo vesela, da imam tudi doma trenerja, ki mi pomaga. Tudi ko sem v ZDA, sva veliko v stikih in ima dostop do posnetkov s tekem, ki si jih pogleda," nam je razložila Černjulova.

Prisiljen si usklajevati šolo in šport

Letos je preskočila 193 centimetrov in izpolnila olimpijsko normo. Foto: Peter Kastelic

Študij v ZDA se precej razlikuje od slovenskega. Urniki so pripravljeni tako, da ni težko usklajevati šole in študija.

"Poleg tega ne izgubljaš časa z vožnjami, saj vse poteka v kampusu. Zjutraj so predavanja, popoldan trening ali obratno. Prisiljen si biti priden, saj brez dobrega povprečja ne moreš tekmovati, brez rezultatov na tekmah pa ni štipendije. Vendar že v srednji šoli nisem imela težav z učenjem," pravi novopečena diplomantka, ki pa se s tem nazivom ni zadovoljila.

Prijavila se je na magistrski študij in hkrati vložila prošnjo za delo asistentke pri profesorju na univerzi. Bila je izbrana, kar ji omogoča tudi nadaljnji študij, ki bi bil sicer prevelik finančni zalogaj.

Da je zgodba o uspehu še lepša, pa je letos velik preskok naredila tudi v karieri športnice.

Uspehom v šoli sledili tudi športni rezultati

Čeprav je bila šola vedno na prvem mestu, ni želela izgubiti veselja do atletike. "Seveda sem si vedno želela nastopa na igrah v Riu, a se s tem nisem obremenjevala. Če bo, bo, drugače pa imam še druge načrte. Tudi tekmovala sem zato zelo sproščeno in morda je bil to ključ do uspeha," je povedala Černjulova, ki ji je 18. junija na državnem prvenstvu v domačem Celju tudi uspelo.

Postavila je normo in je potnica v Rio

Finale na evropskem prvenstvu je realno dosegljiv. Foto: Peter Kastelic

"Da sem prišla domov in tekmovala pred domačimi navijači, je zagotovo pripomoglo k dosegu norme,'' je prepričana atletinja, ki ima deveti rezultat sezone v Evropi. Preskočila je 193 centimetrov in na začetku kar ni mogla verjeti. A Rio je zdaj realnost, še prej pa jo čaka evropsko prvenstvo v Amsterdamu, kjer bo že v sredo nastopila v kvalifikacijah: "Rada bi skočila blizu osebnega rekorda. S konkurenco se ne obremenjujem, če bom dobro skočila, bo tudi uvrstitev prišla." Norma za neposredno uvrstitev v finale znaša 192 centimetrov in če se bodo njene želje uresničile, bi se lahko prebila med najboljše, te finale čaka v četrtek popoldan (17.30).

Kakšna bo njena prihodnost?

Kljub magistrskemu študiju pa bo atletinja, ki je lahko vzor vsem mladim, nadaljevala tudi atletsko kariero. Glavni del atletske sezone je poleti, ko ima na univerzi prosto in se vsakoletno vrača v Slovenijo.

Njen pogled v prihodnost še ni povsem jasen. O tem bo razmišljala, ko bo prišel pravi čas za to. Foto: Peter Kastelic

"S tem rezultatom se bo morda nekoliko odprlo tudi glede tekem. Upam, da se bodo rezultati še nekoliko dvignili in bom lahko še nekaj let tekmovala, nikdar pa nisem razmišljala o profesionalni športni poti. Za zdaj je vse to zame to novo, bomo videli, kako se bo razvilo. Vsekakor vsaj še dve leti ostajam v ZDA. Tukaj je tudi glede služb precej boljša situacija, a ker sem precej družinski človek, se bom enkrat zagotovo vrnila. K sreči mi zdaj še ni treba resno razmišljati o tem."