Nedelja, 6. 8. 2017, 18.23
6 let, 6 mesecev
Rok Puhar po maratonskem nastopu
"Šel sem do cilja, čeprav sem vedel, da bo čas katastrofalen"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,68
Rok Puhar je v prvi končni odločitvi tretjega dne tekmovanj na 16. svetovnem prvenstvu v atletiki v Londonu v maratonu končal na 66. mestu (2:33:12). Zmagal je Kenijec Geoffrey Kirui (2:08:36), srebro je pripadlo Etiopijcu Tamiratu Toli (2:09,49), bron pa si je pritekel Tanzanijec Alphonce Felix Simbu (2:09,51).
Puhar je bil na 24. mestu po petih kilometrih, po desetih pa je podel na 84., po petnajstih pa je bil že 95. med stoterico na startni listi. V nadaljevanju je na dokaj težkem maratonu odstopilo ogromno tekačev, tudi Puhar se je zaradi bolečin v stegenski mišici spogledoval s tem, na koncu pa stisnil zobe in prišel do cilja.
"Na začetku je bila skupina še zelo strnjena in sem tekel ritem, ki sem ga imel v načrtu, za osebni rekord. Pospešil sem pred zavojem, da bi ušel veliki gneči v tem delu, kar se je videlo pri vmesnem času, potem pa sem šel spet svoj ritem. Že med 12 in 14 kilometri sem moral znižati ritem, ker me je začelo zbadati v stegenski mišici. Nisem vedel, kaj bi, ali naj odstopim, toda počasi je bolečina nekoliko popustila in sem nadaljeval. Šel sem do cilja, čeprav sem vedel, da bo čas katastrofalen," je pojasnil Puhar.
Štiriindvajsetletnik je nastopil na prvi veliki članski tekmi, brez trenerja pa je že na svojem prvem maratonu izpolnil normo za SP. V britanski prestolnici je na 42 km tekel drugič v življenju, na kar se je pred SP tri tedne pripravljal v St. Moritzu. Po njih je tekač iz Šenčurja pridobil slaba dva kilograma in imel nekaj prebavnih težav, kar pa ga ni oviralo v zaključnih pripravah na SP.
"Pokazalo se je, da je bil to dejansko moj prvi maraton. Vedel sem, da bo težko. Čutil sem sicer, da sem bil pripravljen. Mogoče je med obema maratonoma minilo premalo časa, prišla je še težava s stegensko mišico in to v maratonu pomeni 10, 15 minut počasnejši čas. Nihče ni bolj razočaran, kot sem sam. Tekel sem nato in upal, da bom prišel v cilj."
Normo je izpolnil 23. aprila v Hamburgu, kjer je osvojil 14. mesto s časom 2:18:22. Nato je 20. maja na ekipnem prvenstvu v Celju zmagal na 5000 m (14:35,60) in to manj kot pol dneva zatem, ko je na maratonu v Radencih zmagal na 10 km. Na evropskem pokalu v teku na 10.000 m pa je 11. junija na zadnji tekmi pred SP v beloruskem Minsku zasedel 23. mesto (30:33,69).
"Sedaj me čaka regeneracija in pregledi, kaj je z mojo stegensko mišico. Sedaj sem zelo razočaran, toda vem, da se je moja maratonska kariera šele začela. Vem, kako naprej, imam načrt, kako dvigniti raven forme. V Londonu nisem mogel pričakovati čudeža, pričakoval pa sem, da bom tekel blizu osebnega rekorda."
Zamenjal je že tudi precej trenerjev, vadil je tudi v skupini slovenskega rekorderja Romana Kejžarja. "Načrta, ki ga imam, ne bom spreminjal. Končal sem študij germanistike, službe prevajalca sprva nisem dobil, na srečo me je moj osebni sponzor podprl, zaposlil in bom za njih začel tudi prevajati. Tako mi bodo finančno pomagali in bom lažje treniral kot doslej."
